Dediči ne bodo vračali več, kot je bilo izplačane socialne pomoči

Vrhovno sodišče je odločilo, da se pri omejitvi dedovanja zaradi prejete denarne socialne pomoči vrednost prejete pomoči ne usklajuje z inflacijo oziroma indeksom cen življenjskih potrebščin. Država lahko tako iz zapuščine zahteva le vračilo dejansko izplačanega zneska pomoči, ne pa tudi njegove valorizirane vrednosti.

V obravnavanem primeru je zapustnica ob smrti za seboj pustila nekaj denarnih sredstev, v času življenja pa je prejemala denarno socialno pomoč. Republika Slovenija je zato predlagala omejitev dedovanja v višini valorizirane vrednosti prejete pomoči, vendar so temu nasprotovala že sodišča prve in druge stopnje. Njuno stališče je zdaj potrdilo tudi vrhovno sodišče.

Sodišče je v sodbi poudarilo, da načelo socialne države temelji na solidarnosti, po kateri posamezniki po svojih zmožnostih prispevajo k pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Kljub temu načelo ni absolutno. V določenih primerih lahko družba zahteva povračilo sredstev, denimo kadar se premoženjsko stanje prejemnika pomoči ali njegovih dedičev pozneje izboljša.

Vprašanje v konkretnem primeru je bilo, ali je treba znesek prejete denarne socialne pomoči zaradi padca kupne moči denarja skozi čas uskladiti z inflacijo. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da za takšno valorizacijo ni zakonske podlage.

Pri tem je opozorilo, da se zakonodajalec dobro zaveda vprašanja razvrednotenja denarja, saj številni predpisi na drugih pravnih področjih vsebujejo mehanizme usklajevanja vrednosti denarnih terjatev. Hkrati pa je zakonodajalec pravila glede vračanja socialnih prejemkov skozi leta postopoma omilil, kar po presoji sodišča kaže na namen, da do omejitve dedovanja pride le izjemoma.

»Izjeme je treba razlagati ozko,« je poudarilo vrhovno sodišče. Ker zakon o dedovanju določa zgolj omejitev dedovanja do višine prejete pomoči, ne vsebuje pa določbe o njenem usklajevanju z inflacijo, sodišče ni našlo pravne podlage za širšo razlago.