Del Murine zapuščine je znova zaživel v mestu

Murska Sobota − Eden za mesto in njegov videz pomembnejših dogodkov v sklopu letošnjega praznika mestne občine Murska Sobota je bilo petkovo odkritje osmih skulptur, na novo postavljenih ob ulici Štefana Kovača in v preddverju Gledališča Park v Murski Soboti. Gre za prerez najkakovostnejših del slovenskih umetnic in umetnikov od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je nekoč krasil zelenice tovarne Mura.

Postavitev osmih kipov je posledica dolgoletnega truda Pomurskega muzeja − njegovega nekdanjega kustosa za umetnostno zgodovino Janeza Balažica ter direktorice Metke Fujs − in Galerije Murska Sobota oziroma njenega direktorja Roberta Inhofa, ki so se kmalu po začetku stečajnega postopka nad Muro začeli zavzemati za to, da bi iz stečaja rešili vsaj najboljši del njene umetniške zapuščine, v katero je vodstvo Mure del denarja vlagalo dolgo časa.

Tako je deloma v sklopu Evropske prestolnice kulture, deloma pa z denarjem mestne občine in lastnimi sredstvi obojim na stečajnih dražbah postopoma uspelo odkupiti najboljše. Galerija je tako v svojo stalno zbirko vključila okrog deset najkakovostnejših slik, Pomurski muzej pa je z izjemo ene skulpture kot celoto rešil zbirko kipov, ki jo je kot avtorski projekt v osemdesetih letih Muri ponudil umetnostni zgodovinar in profesor Stane Bernik pod nazivom Murin park slovenske skulpture. Izza Murine ograje so se tako ob ulico Štefana Kovača preselili restavrirani kipi Slavka Tihca, Luja Vodopivca, Petra Černeta, Dušana Tršarja, Janeza Boljke, Toneta Demšarja, Janeza Lenassija in Mojce Smerdu.

»Zbirka je sinteza najkakovostnejše slovenske plastike med zgodnjimi šestdesetimi in poznimi osemdesetimi. Z njimi je mesto po žalostno-srečnem naključju prišlo do modernitične podobe ulice, ki jo je zasnoval soboški arhitekt Feri Novak, a je umrl prekmalu, da bi poskrbel tudi za dopolnitev podobe mesta z ustreznimi javnimi plastikami. Z njimi Murska Sobota dobiva urbano komponento modernega mesta in lepšo podobo. Kakovost skulptur je izjemna in lahko postane merilo tudi za to, kaj je v mestu nekakovostno, kot na primer skulptura Muze na Trgu Kulture. Upam, da bo mesto čez nekaj let postavilo še kakšno kakovostno sodobno skulpturo in tako nadaljevalo gradnjo mestne podobe,« nam je dejal Janez Balažic.

Do skulptur, ki so zdaj v mestu in javno dostopne, imajo posebno čustven odnos vsi, ki so kdaj delali v tovarni Mura. Tudi nekdanji direktor Murinega tozda Težka konfekcija z okrog 2500 zaposlenimi Ernest Ebenšpanger ni izjema. »Ko jih vidim, me obhajajo prijetni občutki. Lepo je videti, da je to, v kar smo v Muri dolga leta vlagali, dostopno javnosti in ni bilo razprodano v zasebne roke. Ko je bila Mura nosilno in uspešno podjetje, smo v umetnost načrtno vlagali, počutili smo se poklicane za to, da pomagamo umetnikom in da obenem ustvarjamo kakovostno zbirko. To je bila naša splošna usmeritev, da smo sodelovali in pomagali ne le v umetnosti, ampak tudi v športu, pri gradnji mesta, stanovanj, vrtcev ... Čutili smo se družbenoodgovorne, da del dobička, ki smo ga ustvarjali, vlagamo v okolje in ga ne porabimo vsega samo za svoj razvoj. To so bili zlati časi in nismo bili edino uspešno slovensko podjetje, ki se je obnašalo tako. Počeli smo to, kar danes manjka, ker lastniki podjetij gledajo samo in zgolj na svoj dobiček in jim je človek samo strošek.«

Podatki o časih, ko je Muro kot glavni direktor vodil Božo Kuharič − na tem položaju je bil 24 let od leta 1978 do 2002 − pričajo o tem, da je Mura resnično veliko vlagala v svoje ljudi in okolje. Takrat je imela namreč za svojih več kot 6000 zaposlenih posebnega profesionalnega referenta za kulturne dejavnosti, referenta za šport in rekreacijo in tri socialne delavke. Za svoje zaposlene so znotraj tovarniškega kompleksa zgradili telovadnico in igrišča za tenis in za igre z žogo, imeli pa so tudi lastno zdravstveno postajo, v kateri so stalno delali zobozdravnik, ginekolog in dva ali trije splošni zdravniki. V najboljših časih je imela Mura 550 stanovanj za svoje zaposlene, poleg tega je tistim, ki so gradili hiše ali samo kupovali stanovanja, pomagala z ugodnimi stanovanjskimi krediti. Imeli so tudi precej počitniških stanovanj ob hrvaški obali, ob tem pa je Mura, kot že rečeno, veliko denarja vlagala v umetnost in šport.