Delajo za dva, zato odhajajo v boljše službe
Preobremenjeni: Tudi v domovih za starejše že dolgo dihajo na škrge, delovne razmere pa so vsak dan težje, opozarjajo v sindikatu
Odpri galerijo
Ob nedeljah in praznikih popoldne za 250 stanovalcev skrbi šest bolničarjev in tri medicinske sestre. Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana – Podatki o številu zaposlenih na stanovalca v domovih za starejše so alarmantni, je opozoril Denis Padjan, predsednik konference domov za starejše pri Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS). V enem od zavodov, podobno je tudi drugje, sta ponoči za 250 stanovalcev skrbela samo bolničar in medicinska sestra.
Ob nedeljskih in prazničnih popoldnevih za 250 stanovalcev skrbi šest bolničarjev in tri medicinske sestre. To pomeni, da mora en zaposleni poskrbeti za 35 do 40 stanovalcev, pri čemer je prisiljen zelo hiteti, od nege do razdeljevanja hrane. Za praznike delajo tudi po 13 ur. Ker primanjkuje kadra, pa delajo več kot polovico praznikov. »Ob tem so plače izredno slabe, če odštejemo dodatke za nedeljsko in izmenično delo in druge, so celo nižje od minimalne. Kuhar s pomočnikom je na primer dolžan pripraviti do 500 obrokov, v zadnjem času pa na trgu ni kuharjev, ki bi bili pripravljeni delati za takšno plačilo,« je dejal Padjan.
»V domovih upokojencev in posebnih socialnih zavodih že dolgo dihamo na škrge. Leta in leta ni nikakršnih sprememb kadrovskih normativov, delovne razmere so iz dneva v dan težje,« je dodala Darja Ogrič, podpredsednica za socialno varstvo pri SZSVS in predsednica sindikata v domu upokojencev. Kot je dejala, delavci zdaj, v obdobju gospodarske rasti, dajejo odpoved in odhajajo na delovna mesta, kjer v petek delo končajo in v ponedeljek spet pridejo v službo: »V naši dejavnosti pa delajo 365 dni na leto, dopoldne in popoldne. V nočni izmeni za 150 stanovalcev skrbita samo medicinska sestra in bolničarka negovalka. Podobno je v posebnih socialnih zavodih, kjer bivajo ljudje s hudimi motnjami v duševnem zdravju,« je ponazorila. Direktorji zavodov rešujejo položaj po svoje, kadra na trgu dela ni, na zavodu za zaposlovanje pa »dobijo, kar je pač mogoče dobiti, in zadeva gre naprej«.
Matej Valenšek, pri SZSVS podpredsednik za dejavnost zdravstva in predsednik sindikata v celjski bolnišnici, je poudaril, da predvsem v bolnišnicah, ki jih »ne morejo zapreti v petek ob treh«, manjka od 10 do 15 odstotkov medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov, diplomiranih medicinskih sester in bolničarjev. Da lahko delo teče nemoteno, imajo medicinske sestre v povprečju od 25 do 30 ur na mesec več, kot je predpisano v zakonu. Opozoril je tudi na obremenjenost drugega kadra v bolnišnicah: »V zadnjih osmih letih se je delo zdravstvenega administratorja zelo povečalo, vnos podatkov je za sto odstotkov večji.« Prav tako je opozoril na prenizke, večinoma minimalne plače skupine J v plačnem sistemu, kamor so uvrščeni kuharji, vzdrževalci, energetiki, brez katerih bolnišnice in drugi zavodi ne morejo delati; ta kader je težko dobiti in hitro odide k boljšemu delodajalcu.
Ob tem, ko bolničarjev zelo primanjkuje, tako zaradi prenizkih plač kot zaradi prehudih obremenitev, saj eden dela za dva, se je zgodil še en absurd: ministrstvo za zdravje je sprejelo nov pravilnik o vpisu v register, s katerim so bolničarji postali zdravstveni delavci in morajo opraviti pripravništvo in strokovni izpit, tudi tisti z 20 ali 30 leti delovne dobe. Za zavode je to velik problem, saj bi bolničarji morali opravljati pripravništvo na različnih deloviščih, v tem času pa bodo razvrščeni na delovno mesto pripravnika, ki je šest plačnih razredov nižje, je povedala generalna sekretarka SZSVS Dragica Kekec. Dejala je, da dokončnih rešitev še ni, z ministrstvom se dogovarjajo za program prekvalifikacije.
Nujno se je treba dogovoriti o standardih in normativih, kader pa ustrezno plačati, je poudaril predsednik SZSVS Zvonko Vukadinovič. Kot pravi, bodo pri pogajanjih o kolektivni pogodbi za javni sektor vztrajali pri dvigu vseh dodatkov na pogoje dela. Od nove vlade bodo zahtevali še ureditev zahtevnosti posameznih delovnih mest, pa tudi, da se jim, tako kot vojakom, prizna poseben 19-odstotni dodatek za pomanjkanje kadra, kar pomeni povečan obseg dela, dokler ne bodo sprejeti in uveljavljeni standardi in normativi na vseh področjih, ki jih zastopajo.
Ob nedeljskih in prazničnih popoldnevih za 250 stanovalcev skrbi šest bolničarjev in tri medicinske sestre. To pomeni, da mora en zaposleni poskrbeti za 35 do 40 stanovalcev, pri čemer je prisiljen zelo hiteti, od nege do razdeljevanja hrane. Za praznike delajo tudi po 13 ur. Ker primanjkuje kadra, pa delajo več kot polovico praznikov. »Ob tem so plače izredno slabe, če odštejemo dodatke za nedeljsko in izmenično delo in druge, so celo nižje od minimalne. Kuhar s pomočnikom je na primer dolžan pripraviti do 500 obrokov, v zadnjem času pa na trgu ni kuharjev, ki bi bili pripravljeni delati za takšno plačilo,« je dejal Padjan.
40
stanovalcev oskrbuje en zaposleni v domu za starejše ob nedeljskih in prazničnih popoldnevih
Odhajajo k boljšim delodajalcem
stanovalcev oskrbuje en zaposleni v domu za starejše ob nedeljskih in prazničnih popoldnevih
»V domovih upokojencev in posebnih socialnih zavodih že dolgo dihamo na škrge. Leta in leta ni nikakršnih sprememb kadrovskih normativov, delovne razmere so iz dneva v dan težje,« je dodala Darja Ogrič, podpredsednica za socialno varstvo pri SZSVS in predsednica sindikata v domu upokojencev. Kot je dejala, delavci zdaj, v obdobju gospodarske rasti, dajejo odpoved in odhajajo na delovna mesta, kjer v petek delo končajo in v ponedeljek spet pridejo v službo: »V naši dejavnosti pa delajo 365 dni na leto, dopoldne in popoldne. V nočni izmeni za 150 stanovalcev skrbita samo medicinska sestra in bolničarka negovalka. Podobno je v posebnih socialnih zavodih, kjer bivajo ljudje s hudimi motnjami v duševnem zdravju,« je ponazorila. Direktorji zavodov rešujejo položaj po svoje, kadra na trgu dela ni, na zavodu za zaposlovanje pa »dobijo, kar je pač mogoče dobiti, in zadeva gre naprej«.
Neto plače v domovih za starejše, Infografika Dela
Matej Valenšek, pri SZSVS podpredsednik za dejavnost zdravstva in predsednik sindikata v celjski bolnišnici, je poudaril, da predvsem v bolnišnicah, ki jih »ne morejo zapreti v petek ob treh«, manjka od 10 do 15 odstotkov medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov, diplomiranih medicinskih sester in bolničarjev. Da lahko delo teče nemoteno, imajo medicinske sestre v povprečju od 25 do 30 ur na mesec več, kot je predpisano v zakonu. Opozoril je tudi na obremenjenost drugega kadra v bolnišnicah: »V zadnjih osmih letih se je delo zdravstvenega administratorja zelo povečalo, vnos podatkov je za sto odstotkov večji.« Prav tako je opozoril na prenizke, večinoma minimalne plače skupine J v plačnem sistemu, kamor so uvrščeni kuharji, vzdrževalci, energetiki, brez katerih bolnišnice in drugi zavodi ne morejo delati; ta kader je težko dobiti in hitro odide k boljšemu delodajalcu.
Pripravništvo za bolničarje
Ob tem, ko bolničarjev zelo primanjkuje, tako zaradi prenizkih plač kot zaradi prehudih obremenitev, saj eden dela za dva, se je zgodil še en absurd: ministrstvo za zdravje je sprejelo nov pravilnik o vpisu v register, s katerim so bolničarji postali zdravstveni delavci in morajo opraviti pripravništvo in strokovni izpit, tudi tisti z 20 ali 30 leti delovne dobe. Za zavode je to velik problem, saj bi bolničarji morali opravljati pripravništvo na različnih deloviščih, v tem času pa bodo razvrščeni na delovno mesto pripravnika, ki je šest plačnih razredov nižje, je povedala generalna sekretarka SZSVS Dragica Kekec. Dejala je, da dokončnih rešitev še ni, z ministrstvom se dogovarjajo za program prekvalifikacije.
Nujno se je treba dogovoriti o standardih in normativih, kader pa ustrezno plačati, je poudaril predsednik SZSVS Zvonko Vukadinovič. Kot pravi, bodo pri pogajanjih o kolektivni pogodbi za javni sektor vztrajali pri dvigu vseh dodatkov na pogoje dela. Od nove vlade bodo zahtevali še ureditev zahtevnosti posameznih delovnih mest, pa tudi, da se jim, tako kot vojakom, prizna poseben 19-odstotni dodatek za pomanjkanje kadra, kar pomeni povečan obseg dela, dokler ne bodo sprejeti in uveljavljeni standardi in normativi na vseh področjih, ki jih zastopajo.
