Delavcem migrantom bodo svetovali v društvu

Po zaprtju dveh uradnih točk za pomoč delavcem migrantom, bodo svetovalci nadaljevali delo z ustanovitvijo društva

Objavljeno
11. januar 2016 16.12
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Ljubljana – Več kot 40.000 migranstkih delavcev je v dobrih štirih letih iskalo pomoč v Svetovalci za migrante pri ZSSS. Razlogi, zaradi katerih so potrebovali nasvete, še vedno obstajajo, a je zaradi pomanjkanja denarja pisarna zaprla vrata. Zato so svetovalci ustanovili društvo.

Na stotine delavcev migrantov je vsak mesec obiskovalo Svetovalnico za migrante na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS), da bi dobili informacije o možnostih zaposlitve ali kako urediti težave, povezane z delodajalci. Še naprej bodo lahko trkali na vrata istih svetovalcev – Gorana Lukića, Sonje Šarac, Gorana Zrnića in Borisa Perša – ki ustanavljajo Društvo za zagovorništvo ranljivih skupin – svetovalnico za migrante. Ti bodo na isti lokaciji okvirno opravljali iste naloge, vendar z drugimi viri financiranja. Poslej bodo bolj odvisni od članarine. Tako kot Info točka za tujce, ki jo je v petih letih obiskalo skoraj 120.000 ljudi, in so jo ukinili septembra lani, je tudi za svetovalnico zmanjkalo sredstev.

»Svetovalna pisarna ZSSS se je od konca 2010 do 2013 financirala iz projekta, za katerega je prispeval Evropski socialni sklad s soudeležbo Slovenije. Po tem jo je nekaj časa finanicral naposredno ZSSS. Od aprila 2014 do junija 2015 je denar dobila po javnem naročilu Zavoda za zaposlovanje RS. Po tem je breme znova prevzela nase ZSSS do 31. decembra 2015. V tem času smo pričakovali, da se bo našla rešitev za nadaljevanje svetovalnice. Na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je bila nekaj časa neka želja, da nam prisluhnejo, na koncu pa nam niti na dopise niso več odgovarjali,« je o nepripravljenosti MDDSZ dejal Goran Lukić. »Konec 2015 se je zgodba na ZSSS formalno zaključila, niso se pa zaključili problemi teh ljudi. Ne moremo si privoščiti tega, da ljudi pustimo na cedilu zaradi nekaj uradnikov na ministrstvih. Če je država obupala nad integracijo migrantov, mi ne bomo,« je odločen predsednik društva v ustanavljanju.

Zimzeleno neizplačevanje

»Lahko govorimo o ignoranci MDDSZ in tistih, ki so pripravljali operativni program črpanja evropskih sredstev za 2014-2020, ki so izključili migrante, češ da za njim obstaja drugi vir financiranja, AMIF - Azilum and Migration Integration Fund (Sklad za integracijo migrantov in beguncev). Po drugi strani pa Evropska komisija razlaga, da je integracija migrantov zadeva Evropskega socialnega sklada, ki je del opertativnega programa,« je kritičen sogovornik.

V svetovanici se bodo sredotočili na članstvo, srž njihovega dela pa bo še naprej zagovorništvo socialnih, delavskih, statusnih pravic, tudi pomoč beguncem, azilantom in ostalim ranljivim skupinam.

Ljudje se pogosto obrnejo nanje zaradi neizplačevanja plač, regresa in nadur, prekomernega dela. Mnogi potrebujejo pomoč pri urejanju dokumentov. Gradbeništvo in avtoprevozništvo ostajata »zimzeleni« panogi, kjer je nepravilnosti in izkoriščanja delavcev največ. »Ti dve področji sta bili najbolj izpotavljeni zaradi žalostnih zgodb, a se v veliki meri še vedno ponavljajo isti vzorci, lahko govorimo skoraj o istih delodajalcih. Potrudili se bomo narediti dodatne korake.«

Za širšo ciljno skupino

Na MDDSZ odgovarjajo, da so se vsi projekti iz stare finančne perspektive, iz katere je bila financirana tudi Info točka za tujce, v letu 2015 iztekli. Hkrati so zagotovili, da pripravljajio več projektov, ki bodo pokrivali podobne vsebine, kot so jih izvajali zaposleni v okviru projekta Info točka za tujce, vendar bodo namenjeni vsem ranljivim skupinam na trgu dela, ne samo migrantom, torej bo ciljna skupina širša.

»Zavod za zaposlovanje bo tako denimo v okviru projekta EURES (v vrednosti 8 milijonov evrov) informiral deležnike o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev in tudi vzpostavil ustrezno informacijsko točko,« so sporočili z MDDSZ. Načrtujejo še dva projekta, in sicer informiranje o pravicah in ukrepih na trgu dela, namenjeno ljudem, ki želijo delati znotraj EU, torej tudi v Sloveniji, in problemom prekarizacije trga dela pri nas. Izvajalec projekta v vrednosti 2 milijona evrov bo letos izbran na javnem razpisu. Inšpektorat RS za delo pa bo v sodelovanju s socialnimi partnerji izvajal projekt mediacije in svetovanja deležnikom, prav tako v vrednosti 2 milijona evrov.