Delež nestabilnih zaposlitev: kje je Slovenija

Za številne Evropejce začasna zaposlitev ni prehodno obdobje, temveč stalnica. Po podatkih Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) je približno vsak enajsti delavec v Evropski uniji ujet v tako imenovano neprostovoljno nestandardno zaposlitev. Gre za ljudi, ki opravljajo delo za določen čas, s krajšim delovnim časom ali prek platformne ekonomije, ker ne najdejo redne zaposlitve za nedoločen čas.

Evropa na račun migrantov: osebne zgodbe, ki razkrivajo nevidno ceno dela

Evropa je pri tem razdeljena na več skupin držav. Največ težav z negotovimi oblikami dela imajo predvsem sredozemske države, medtem ko Slovenija sodi v skupino držav z najnižjimi deleži takšnih zaposlitev.

Najslabše v Italiji 

Najslabše razmere so v Italiji, kjer je skoraj petina zaposlenih prisiljenih sprejemati začasne ali krajše zaposlitve. Od leta 2006 se je delež takšnih delavcev povečal za šest odstotkov, kar je največ med vsemi članicami Evropske unije. Sledi Španija, kjer v negotovih oblikah dela dela 17 odstotkov zaposlenih. Nad evropskim povprečjem so tudi Ciper, Portugalska in Grčija.

Na drugi strani lestvice so države srednje in vzhodne Evrope, med njimi tudi Slovenija. Skupaj z nekaterimi novejšimi članicami Evropske unije ima enega najnižjih deležev delavcev, ki so prisiljeni sprejemati nestandardne oblike zaposlitve. V podobni skupini so še Avstrija, Nemčija, Danska, Nizozemska in Irska, kjer delež takšnih zaposlitev znaša od štiri do pet odstotkov.

Izstopa tudi Ciper, kjer raziskava razkriva enega najbolj problematičnih trgov dela v Evropski uniji. Kar 94,6 odstotka vseh začasno zaposlenih je v takšni obliki dela neprostovoljno, kar pomeni, da skoraj vsak delavec s pogodbo za določen čas takšno zaposlitev sprejme zaradi pomanjkanja drugih možnosti. Skupni delež neprostovoljnih nestandardnih zaposlitev na Cipru dosega 15 odstotkov, kar državo uvršča med najslabše v EU. Podatki kažejo, da začasne pogodbe na Cipru pogosto niso prehod v stabilnejšo zaposlitev, temveč postajajo dolgotrajna značilnost trga dela.

Reportaža iz Italije: Visoka cena za poceni paradižnike na naših krožnikih

Najbolj ranljivi so ženske, mladi in manj izobraženi

Po ugotovitvah Eurofounda so med zaposlenimi v negotovih oblikah dela nadpovprečno zastopani delavci z nižjo stopnjo izobrazbe in zaposleni v fizičnih poklicih. Posebej izpostavljeni so tudi mladi, ki pogosto vstopajo na trg dela prek začasnih pogodb in težje pridejo do stalne zaposlitve.

Raziskava kaže tudi na izrazite razlike med spoloma. Ženske so pogosteje zaposlene v nestandardnih oblikah dela kot moški, največje razlike pa zaznavajo v Franciji in Nemčiji. Po mnenju raziskovalcev so razlogi povezani tudi z družinskimi obveznostmi in pričakovanji delodajalcev glede skrbstvenih nalog.

FOTO: Matej Družnik

Čeprav se je delež neprostovoljnih nestandardnih zaposlitev na ravni Evropske unije v zadnjih dveh desetletjih nekoliko zmanjšal, z 11 odstotkov leta 2006 na približno devet odstotkov leta 2024, problem še vedno prizadene milijone zaposlenih.

Poljska in Španija kot primera uspešnih reform

Nekatere države so v zadnjih letih sprejele ukrepe za zmanjšanje negotovih oblik dela. Med uspešnejšimi primeri izstopa Poljska, kjer se je delež takšnih zaposlitev od leta 2006 zmanjšal z 22 na sedem odstotkov.

K izboljšanju so prispevale spremembe delovne zakonodaje, ki od leta 2016 omejujejo uporabo pogodb za določen čas in zvišujejo stroške njihove uporabe za delodajalce.

Tudi Španija je poskušala urediti položaj sezonskih delavcev. Uvedla je posebno obliko pogodbe za sezonsko delo, imenovano fijo discontinuo, ki delavcem zagotavlja vračanje k istemu delodajalcu ob začetku nove sezone. Takšne pogodbe uporabljajo predvsem v gostinstvu, turizmu in kmetijstvu.

FOTO: Leon Vidic

Krajši delovni čas ni vedno težava

Nestandardne oblike dela pa niso nujno vedno posledica pomanjkanja drugih možnosti. V nekaterih državah je delo s krajšim delovnim časom zavestna izbira zaposlenih.

Najizrazitejši primer je Nizozemska, kjer se je za krajši delovni čas prostovoljno odločilo kar 45 odstotkov zaposlenih s takšnimi pogodbami. Raziskovalci poudarjajo, da je takšna ureditev tam postala del delovne kulture.

Podobno velja za Belgijo, kjer je priljubljenost krajšega delovnega časa povezana s sistemom tako imenovanih časovnih kreditov, ki zaposlenim omogočajo lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Po oceni Eurofounda lahko prostovoljno delo s krajšim delovnim časom pomembno prispeva k boljšemu ravnotežju med delom in zasebnim življenjem, zlasti pri ljudeh, ki skrbijo za otroke ali druge družinske člane.

Slovenija ostaja med uspešnejšimi

Čeprav tudi slovenski trg dela ni brez izzivov, primerjava z večjim delom južne Evrope kaže, da je položaj zaposlenih v Sloveniji razmeroma ugoden. Delež delavcev, ki so prisiljeni sprejemati negotove oblike dela, ostaja med najnižjimi v Evropski uniji, kar Slovenijo uvršča med države z bolj stabilnimi zaposlitvenimi razmerami.

V časih, ko številne evropske države iščejo načine za omejevanje prekarnega dela in krepitev varnosti zaposlenih, je slovenski trg dela po podatkih Eurofounda bližje modelom srednjeevropskih držav kot pa razmeram v sredozemskih gospodarstvih.

Med letoma 2006 in 2024 se je v Sloveniji delež takšnih zaposlitev zmanjšal za 5,5 odstotne točke, kar je tretji največji napredek med članicami EU. Večji padec sta doživeli le Poljska in Španija. Slovenija je posebej uspešna pri zmanjševanju neprostovoljnih zaposlitev za določen čas.

Delež delavcev, ki so bili v začasni zaposlitvi zato, ker niso mogli dobiti redne pogodbe, se je v tem obdobju zmanjšal za več kot 22 odstotnih točk. Hkrati Slovenija sodi med države z najnižjim deležem ljudi, ki so prisiljeni delati krajši delovni čas, saj takšno izkušnjo navaja le 5,7 odstotka zaposlenih s krajšim delovnim časom.