Delo

V novi rubriki bomo v tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjali besede tedna. Prva se je ponudila kot na dlani. 

Objavljeno
05. maj 2019 12.00
Posodobljeno
05. maj 2019 12.09
Beseda tedna. Foto Delo
Janoš Ježovnik
Janoš Ježovnik
Letos mineva 60 let od ustanovitve časnika Delo. Takšna izbira imena za dnevni časopis se zdi danes nenavadna; spominja na neki pretekli čas, ko naj bi delo veljalo za vrednoto, delavec pa za nosilca neke nove, pravičnejše družbene ureditve. Od začetka so bili nameni morda iskreni, a sčasoma je oblika postala prazna, kot da besede delujejo le na ravni izraza in mimo pomena.

Zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin, razlaga SSKJ prvi pomen besede delo. Se pravi: dejavnost, v katero kdo zavestno vlaga svojo energijo, da bi v zameno pridobil dobrine. Plačilo. V svetu, v katerem je denar nujni pogoj za preživetje, bi delo (zaposlitev, služba) moralo biti neodtujljiva pravica in ne privilegij. Danes pa razmišljamo, kakor da bi bili brezposelni – oropani dela – krivi lenobe in izkoriščanja družbe. Slišimo, da bi morali mladi poprijeti za kakršno koli delo (kar se uresničuje z delanjem), še tako neprimerno, tudi če ne krije življenjskih stroškov, »potem pa že nekako bo« ... Bi vi? Bi res?

Pred nekaj dnevi smo slavili 1. maj, praznik dela. Praznik v spomin na žrtve, zaslužne za to, da so nekatere pravice, ki jih imamo za samoumevne, to sploh lahko postale. Samoumevne namreč. A danes za mnoge le na papirju. Kot da besede delujejo le na ravni izraza in mimo pomena. 
---
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor Janoš Ježovnik