Delo ne bi smelo predstavljati samo preživetje, pač pa mnogo več
Povprečna mesečna bruto plača za leto 2018 je znašala 1.682 evra.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik
Prvi maj se je kot mednarodni praznik dela začel praznovati v spomin na žrtve delavskih protestov v Chicagu leta 1886, ko so delavci na zborovanjih zahtevali več pravic in osemurni delovnik. Pri nas so ga kot državni praznik uzakonili leta 1948. Danes je Slovenija med državami članicami EU edina država, v kateri se praznik dela praznuje 1. in 2. maja, v Evropi pa je 2. maj dela prost dan le še v Srbiji, Črni gori in Ukrajini.
Ob koncu 19. stoletja je povprečni delavec v proizvodnji delal sto ur tedensko,14 ali celo 16 ur dela dnevno in sedem dni na teden je bilo nekaj povsem običajnega, so spomnili pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Za začetnika 40-urnega delovnega tedna velja Henry Ford, ki je delavcem v podjetju Ford Motors delovni teden najprej skrajšal za osem ur, nekaj let kasneje (1926) pa delovni teden s sedmih skrajšal na pet dni in tako poleg 40-urnega delovnega tedna uvedel še osemurni delovnik. Tako je želel spodbuditi porabo. Kot splošni standard je bil 40-urni delovni teden uveljavljen leta 1935 z odločitvijo Mednarodne organizacije dela. Po drugi svetovni vojni je temu standardu sledila večina držav po svetu, na Kitajskem denimo pa so ga sprejeli pred komaj dvajsetimi leti. Večina držav ima danes še vedno uzakonjen 40-urni delovni teden. Danci pa na primer le 37 ur tedensko, Francozi še dve uri manj.
A za marsikaterega delavca je to le črka na papirju, opozarjajo v ZSSS. »Zadnja leta je strmo naraščal trend zaposlovanja, delovne sile je začelo primanjkovati – delodajalci za nizka plačila, kakršna ponujajo nekateri, ustreznih kadrov ne morejo dobiti, nekateri jih iščejo v tujini, zavedamo pa se, da gre v teh primerih mnogokrat za dodatno obremenitev že zaposlenih, ki so prisiljeni v opravljanje nadur, mnogi pri tem tvegajo svoje zdravje.« Po navedbah sindikatov se poleg kršitve delovnega časa pojavljajo še kršitve odmorov in počitkov.
Na Statističnem uradu (Surs) ugotavljajo, da je bilo lani delovno aktivnih prebivalcev nekaj več kot 981.000, kar je približno 2,2 odstotka (ali 22.000) več, kot jih je bilo leta 2017. Med delovno aktivnimi osebami je bilo 85 odstotkov zaposlenih, 12 odstotkov samozaposlenih ter trije odstotki pomagajočih družinskih članov.
Povprečna mesečna bruto plača za leto 2018 je znašala 1.682 evra in je bila za 3,4 odstotka višja kot v letu 2017. Leta 2018 je bil največji delež delovno aktivnih prebivalcev v predelovalnih dejavnostih (25 odstotkov), sledila je dejavnost trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil in dejavnosti izobraževanje.
Povprečna mesečna bruto plača v predelovalnih dejavnostih je za december 2018 znašala 1.772 evrov, v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil je znašala 1.658 evrov in v dejavnosti izobraževanje je znašala 1.750 evrov. Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo so imeli zaposleni v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, in sicer 2.753 evrov. Povprečna mesečna bruto plača oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je v 2017 po začasnih podatkih letne strukturne statistike plač znašala 1.134 evrov, oseb s srednješolsko izobrazbo 1.389 evrov in oseb z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 2.356 evrov, so navedli na Sursu.
Po podatkih iz raziskovanja Struktura delovnega časa za leto 2016 so zaposlene osebe v Sloveniji porabile za efektivno delo 76,5 odstotka, za odmor med delom za prehrano (malico) pa 4,9 odstotka razpoložljivega delovnega časa. 18,6 odstotka razpoložljivega delovnega časa so zaposlene osebe porabile v obliki odsotnosti z dela (za dopuste, praznike, druge dela proste dneve, bolniške odsotnosti in druge oblike odsotnosti). Po podatkih NIJZ iz leta 2017 je povprečna bolniška odsotnost v Sloveniji trajala 15,6 dneva. Na ravni regij je bila povprečna bolniška odsotnost najdaljša v koroški statistični regiji (moški: 18,4 dneva; ženske: 27,8 dneva), najkrajša pa v osrednjeslovenski statistični regiji (moški: 10,5 dneva; ženske: 17,6 dneva). Z vidika dejavnosti so imeli najdaljšo povprečno bolniško odsotnost v Sloveniji zaposleni v rudarstvu (25,7 dneva).
Preberite še:Kako mlade prepričati, da je vredno delati
Pri izbiri poklica je ključno, kaj človeka zanima, in ne, kaj je lažje
Pri izbiri poklica je ključno, kaj človeka zanima, in ne, kaj je lažje
Ob koncu 19. stoletja je povprečni delavec v proizvodnji delal sto ur tedensko,14 ali celo 16 ur dela dnevno in sedem dni na teden je bilo nekaj povsem običajnega, so spomnili pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Za začetnika 40-urnega delovnega tedna velja Henry Ford, ki je delavcem v podjetju Ford Motors delovni teden najprej skrajšal za osem ur, nekaj let kasneje (1926) pa delovni teden s sedmih skrajšal na pet dni in tako poleg 40-urnega delovnega tedna uvedel še osemurni delovnik. Tako je želel spodbuditi porabo. Kot splošni standard je bil 40-urni delovni teden uveljavljen leta 1935 z odločitvijo Mednarodne organizacije dela. Po drugi svetovni vojni je temu standardu sledila večina držav po svetu, na Kitajskem denimo pa so ga sprejeli pred komaj dvajsetimi leti. Večina držav ima danes še vedno uzakonjen 40-urni delovni teden. Danci pa na primer le 37 ur tedensko, Francozi še dve uri manj.
A za marsikaterega delavca je to le črka na papirju, opozarjajo v ZSSS. »Zadnja leta je strmo naraščal trend zaposlovanja, delovne sile je začelo primanjkovati – delodajalci za nizka plačila, kakršna ponujajo nekateri, ustreznih kadrov ne morejo dobiti, nekateri jih iščejo v tujini, zavedamo pa se, da gre v teh primerih mnogokrat za dodatno obremenitev že zaposlenih, ki so prisiljeni v opravljanje nadur, mnogi pri tem tvegajo svoje zdravje.« Po navedbah sindikatov se poleg kršitve delovnega časa pojavljajo še kršitve odmorov in počitkov.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer ob prazniku dela poudarja, da je delo ena največjih vrednot.
»Ne predstavlja samo zaslužka, ekonomske varnosti in neodvisnosti, temveč pomeni tudi samouresničevanje in dostojanstvo. V času, ki ga živimo, delo ne bi smelo predstavljati samo preživetje, pač pa mnogo več. In prav zato mora biti delo primerno ovrednoteno in nagrajeno. Plače, tistih, ki delajo morajo zadostovati za dostojno življenje.«
Vse delodajalce je tako pozvala k spoštovanju pravic delavk in delavcev, k ustreznemu plačilu in nagrajevanju ter k dvigu poslovne kulture in medsebojnih odnosov.
»Ne predstavlja samo zaslužka, ekonomske varnosti in neodvisnosti, temveč pomeni tudi samouresničevanje in dostojanstvo. V času, ki ga živimo, delo ne bi smelo predstavljati samo preživetje, pač pa mnogo več. In prav zato mora biti delo primerno ovrednoteno in nagrajeno. Plače, tistih, ki delajo morajo zadostovati za dostojno življenje.«
Vse delodajalce je tako pozvala k spoštovanju pravic delavk in delavcev, k ustreznemu plačilu in nagrajevanju ter k dvigu poslovne kulture in medsebojnih odnosov.
Trg dela v Sloveniji
Na Statističnem uradu (Surs) ugotavljajo, da je bilo lani delovno aktivnih prebivalcev nekaj več kot 981.000, kar je približno 2,2 odstotka (ali 22.000) več, kot jih je bilo leta 2017. Med delovno aktivnimi osebami je bilo 85 odstotkov zaposlenih, 12 odstotkov samozaposlenih ter trije odstotki pomagajočih družinskih članov.
Povprečna mesečna bruto plača za leto 2018 je znašala 1.682 evra in je bila za 3,4 odstotka višja kot v letu 2017. Leta 2018 je bil največji delež delovno aktivnih prebivalcev v predelovalnih dejavnostih (25 odstotkov), sledila je dejavnost trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil in dejavnosti izobraževanje.
Povprečna mesečna bruto plača v predelovalnih dejavnostih je za december 2018 znašala 1.772 evrov, v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil je znašala 1.658 evrov in v dejavnosti izobraževanje je znašala 1.750 evrov. Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo so imeli zaposleni v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, in sicer 2.753 evrov. Povprečna mesečna bruto plača oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali manj je v 2017 po začasnih podatkih letne strukturne statistike plač znašala 1.134 evrov, oseb s srednješolsko izobrazbo 1.389 evrov in oseb z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 2.356 evrov, so navedli na Sursu.
Koliko delamo?
Po podatkih iz raziskovanja Struktura delovnega časa za leto 2016 so zaposlene osebe v Sloveniji porabile za efektivno delo 76,5 odstotka, za odmor med delom za prehrano (malico) pa 4,9 odstotka razpoložljivega delovnega časa. 18,6 odstotka razpoložljivega delovnega časa so zaposlene osebe porabile v obliki odsotnosti z dela (za dopuste, praznike, druge dela proste dneve, bolniške odsotnosti in druge oblike odsotnosti). Po podatkih NIJZ iz leta 2017 je povprečna bolniška odsotnost v Sloveniji trajala 15,6 dneva. Na ravni regij je bila povprečna bolniška odsotnost najdaljša v koroški statistični regiji (moški: 18,4 dneva; ženske: 27,8 dneva), najkrajša pa v osrednjeslovenski statistični regiji (moški: 10,5 dneva; ženske: 17,6 dneva). Z vidika dejavnosti so imeli najdaljšo povprečno bolniško odsotnost v Sloveniji zaposleni v rudarstvu (25,7 dneva).
