Delova osebnost 2009

Časopis Delo bo tudi letos, enajstič zapored, podelil nagrado za Delovo osebnost leta. Med nominiranci so: Tatjana in Matjaž Nekrep, Ivo Boscarol, Tatjana Fink, Robert Waltl, Goran Vojnović, Robert Koren, Tina Maze, dr. Erik Brecelj, Marinka Kurilić in prof. dr. Marko Mikuž.
Objavljeno
15. december 2009 07.16
Posodobljeno
15. december 2009 07.16
Delo
Delo
Ljubljana - Časopis Delo bo tudi letos, enajstič zapored, podelil nagrado za Delovo osebnost leta. Po tradiciji uredništvo Dela vsak konec leta izbere osebnost, o kateri presodi, da je s svojim delom in zlasti z osebnostnim zgledom najbolj zaznamovala preteklo leto. Nagrajenca bomo letos izbirali po enaki metodi kot lani, nagrada pa bo podeljena na prvi delovni dan v novem letu 2010. Izbor osebnosti leta po lanskem vzorcu pomeni, da je uredništvo Dela nominiralo deset ljudi, ki ustrezajo zgornjim merilom in so se v širokem naboru prebili med finaliste; od tod pa imajo besedo bralci, med katerimi bo Delo Stik, ki sicer za naš časopis redno opravlja javnomnenjske raziskave, izvedel anketo ter jo ustrezno ovrednotil. Tako bomo na koncu dobili ime osebnosti, ki bo dosegla najvišji rating med bralci.

Lani so bralci za Delovo osebnost leta 2008 izbrali olimpijskega prvaka Primoža Kozmusa. Pred tem so našo nagrado dobili dr. Borut Geršak, leto prej smo imeli štiri nagrajence, in sicer Zofijo Mazej Kukovič, Borisa A. Novaka, Zorana Jankovića in Petro Majdič. V letih pred tem, ko je uredništvo samo izbiralo osebnosti (brez udeležbe bralcev), pa so ta laskavi naziv prejeli podjetnik Igor Akrapovič (za leto 2005), filozofa Gorazd Kocijančič (2004) in Tine Hribar (2003), pred njima današnji evropski komisar Janez Potočnik skupaj z mirovnico Marto Gregorčič, za leto 2001 pa Domen Černuta. V letih 2000 in 1999 smo podelili po dve nagradi, domačo in tujo, med prejemniki so bili najprej Tomo Križnar in Sulejman Musa Rahhal ter pozneje umetnik Marko Rupnik in makedonski predsednik Kiro Gligorov.

Da bodo bralci laže ocenjevali naš izbor desetih nominiranih osebnosti, jih skupaj z zelo kratkimi utemeljitvami predstavljamo v nadaljevanju in tudi na naši spletni strani delo.si.

Tatjana in Matjaž Nekrep

Marca bo minilo dve leti, odkar sta Tatjana in Matjaž Nekrep izgubila 12-letnega sina Bora. Vse od takrat iščeta resnico in pravico in vztrajata v sizifovskem iskanju odgovorov na vprašanja, zakaj so se med hospitalizacijo njunega otroka v UKC Maribor dogajale številne nedopustne stvari, le zdravljenja ni bilo. Postopki, ki so na pobudo in zahtevo Nekrepovih in njihovega pravnega zastopnika pognali kolesje za to poklicanih organov zdravniške zbornice, so le še dodatno podkrepili védenje o preživeti regulativi, ki ureja pritožne poti, hkrati pa utrdili zavedanje o preslabi oziroma premalo celoviti skrbi za varnost, strokovnost in kakovost v našem zdravstvu. Postopki niso končani, trnovi poti, po kateri hodijo Nekrepovi, ni videti konca - njihova nedopovedljiva vztrajnost pa bo brez dvoma ostala zapisana v analih slovenske medicine. Spremembe, ki bodo v našem zdravstvu v skrbi za izboljševanje strokovnega dela brez dvoma nastale, bodo tudi po zaslugi Nekrepovih.

Ivo Boscarol

»Priložnosti se odpirajo čisto povsod. Denar leži na tleh, le pobrati ga je treba,« tudi v letu krize pravi Ivo Boscarol. To mu uspeva v njegovem podjetju Pipistrel, v katerem izdelujejo motorne zmaje, motorno-jadralna letala, motorna potovalna letala in jadralna letala s pomožnim bencinskim ali električnim motorjem. Letos jim je namreč uspela še večja prodaja, predvsem zaradi širitve na nove, za krizo manj občutljive trge, kot so arabske države, Južna Amerika in Daljni vzhod. Letos so tudi začeli razvijati novo štirisedežno letalo, za katero je Boscarol napovedal, da bo velika revolucija v letalstvu.

Tatjana Fink

Prva dama Trima Tatjana Fink se lahko pohvali s številnimi nagradami, ki jih je letos dobilo trebanjsko podjetje. Za modularni fasadni sistem Qbiss by trimo so prejeli nagrado za inovativnost na področju graditve objektov, ki jo je podelila Inženirska zbornica Slovenije. Trimo je pobral prvi dve nagradi na letošnjem Forumu inovacij, Planet GV jih je uvrstil v deseterico slovenskih podjetij, ki najbolje skrbijo za izobraževanje, prejeli so slovensko nagrado za družbeno odgovornost, letos pa so postavili tudi prvi modularni vrtec v Sloveniji. Ti dosežki pa so letos še toliko bolj vredni, saj je bilo gradbeništvo v krizi med najbolj prizadetimi panogami.

Robert Waltl

Robert Waltl, gledališki režiser in direktor zasebnega zavoda Mini teater Ljubljana, je prvo desetletko delovanja svojega zasebnega zavoda zmagovito končal z domišljeno prenovo in preureditvijo hiše na Križevniški 1 v sodobno komorno gledališče, galerijo, rezidenčni prostor za gostujoče umetnike in javni družabni prostor interesnega zbiranja ter za svoj ambiciozni projekt pridobil tudi denar iz tujine. S programsko ponudbo za otroke in odrasle je postal po kakovosti produkcij ter po številu predstav in obisku enakovreden programsko sorodnim javnim zavodom. Kljub vsesplošni komercializaciji ponudbe zlasti v zasebnem sektorju kulture vztraja pri pretežno umetniško ambicioznih projektih z izbranimi domačimi in tujimi umetniki.

Goran Vojnović

Sodeč po t. i. neodvisni lestvici najbolje prodajanih knjig leta, ki jo pripravlja GZS, so Čefurji raus, roman Gorana Vojnovića, obsedli Slovenijo. Knjiga, ki je izšla že lani in torej nosi letnico 2008, še dve leti po izidu bralcev ne pušča hladnih. Zavihtela se je na prvo mesto med najbolj prodajanimi knjigami za odrasle v lanskem letu. Vojnoviću tako uspe, v kar dolgo nihče ni verjel: da lahko tudi v Sloveniji nastane prodajna uspešnica. In to celo v fužinščini in s tematiko posedanja pred bloki, ki počasi drsi v prestopništvo. Goran Vojnović (l. 1980) je že s kratkimi filmi pokazal, da ga je treba jemati resno. Za knjižni prvenec je dobil malo Prešernovo nagrado, prepričal je tudi kresnikovo žirijo, da mu je podelila Delovo nagrado za najboljši roman leta.

Robert Koren


Senzacionalna uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na SP v Južno Afriko 2010 je najodmevnejši podvig slovenskega športa v letu 2009. Zdelo se je, da bo Katančeva pravljica s preloma tisočletij za podalpsko Palčico v absolutno najprestižnejši igri še dolgo ostala neponovljiva, toda po nizu sanjskih predstav v zadnjih kvalifikacijah se je slovensko moštvo spet znašlo v središču nogometnega sveta. Pod taktirko selektorja Matjaža Keka je spet blestel predvsem izjemno motiviran in uglašen kolektiv, njegovo prvo ime pa je bil vsekakor kapetan Robert Koren. To je potrdila tudi strokovna komisija svetovne nogometne zveze, ki ga je po nepozabni odločilni tekmi leta z Rusijo razglasila za igralca tekme.

Tina Maze

Redki so športniki, ki so se po nizu zmag in padcu na dno vrnili na zmagovalni oder. Zgodba Tine Maze v letu 2009 je zgodba o nepopustljivi Korošici, ki je verjela, da se lahko sama vrne v zmagovito smučino. Ni se vdala malodušju, napovedi nejevernih »strokovnjakov«, da nikoli več ne bo šamponka, pa so jo tako motivirale, da se je vrnila močnejša in smučarsko raznovrstnejša, kot je bila kdaj prej. Srebrno kolajno na SP v Val d'Iseru je osvojila potem, ko je kazalo, da je že povsem izgubljena. Iz psihično labilne športnice, ki je tavala med blestečimi zmagami in sivim povprečjem, se je v letu samostojnosti prelevila v stabilno tekmovalko svetovnega razreda, ki je na poti, da postane najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov.

Dr. Erik Brecelj


Priljubljeni zdravnik na onkološkem inštitutu, ki se je odločil, da bo ob svojem rednem delu razkrival tudi nepravilnosti v našem zdravstvu, predvsem v ustanovi, kjer deluje in ki se počasi seli v nove prostore, pri gradnji katerih je odkril številne pomanjkljivosti in nečednosti. Ko si je očitno tudi zaradi tega »prislužil« slabo oceno svojega dela, se je razvnel svojevrsten spopad z »aparatom«, v katerem ga je podprla množica njegovih pacientov, ki so s svojimi zahtevami prišli celo do ministra. O »najbolj izpostavljenem slovenskem kirurgu« zgovorno priča tudi petomajsko priznanje občine Ajdovščina, ki je svojega rojaka nagradila za »izkazano hrabrost in neomajnost v boju za izboljšanje razmer v slovenskem zdravstvu«.

Marinka Kurilić

Kurilićeva vodi t. i. civilno iniciativo Tržnice ne damo, eno prvih in zagotovo najaktivnejših civilnih iniciativ v Ljubljani, ki se je uprla politiki pozidave mestnega središča. »Prebivalci glavnega mesta nočemo biti obsojeni na le z avtomobili dostopna in odtujena nakupovalna središča, temveč hočemo avtohtone in sezonske pridelke kupovati v tem izrednem kulturnem ambientu neposredno od pridelovalcev v središču Ljubljane, želimo si čist zrak s čim manj izpušnimi plini in manj prometnega hrupa,« je eno od načel iniciative, ki ga zagovarjajo in pri njem vztrajajo. Ne zdi se jim tudi nemogoče, da bi Ljubljančani še desetletja gledali le zagrajen in razkopan Vodnikov trg - kot pri NUK II, Šumiju ali Emoniki. Retorično se še sprašujejo, ali bodo naši otroci še kdaj videli tržnico.

Prof. dr. Marko Mikuž


Marko Mikuž je profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, vodja odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani in Zoisov nagrajenec za vrhunske znanstvene dosežke v fiziki osnovnih delcev. Tudi po nedavnem ponovnem zagonu hadronskega trkalnika (LHC) v Ženevi je še naprej na čelu slovenskih znanstvenikov pri tem velikanskem projektu, v katerega je vključenih več kot 2000 fizikov iz 37 držav. Slovenski znanstveniki sodelujejo pri detektorju Atlas (pri njem je v celoti angažiranih 1600 znanstvenikov iz 150 institucij), ki naj bi poskušal odkriti Higgsov bozon, po napovedih kvantne mehanike še zadnji manjkajoči osnovni delec.

Iz torkove tiskane izdaje Dela