Delova osebnost leta 2008

V finalu se Ivu Boscarolu, Marti Gorjup Brejc, Spomenki Hribar, Primožu Kozmusu, Marku Kranjcu, Marku Mikužu, Borisu Pahorju in Tonetu Pavčku po abecednem redu pridružujeta še Nataša Pirc Musar in Polona Samec.
Objavljeno
15. december 2008 20.50
Darijan Košir
Darijan Košir
Ljubljana - Časopis Delo bo tudi letos, desetič zapored (torej jubilejno), podelil nagrado za Delovo osebnost leta. Po tradiciji namreč uredništvo Dela vsak konec leta izbere osebnost, za katero presodi, da je s svojim delom in zlasti z osebnostnim zgledom najbolj zaznamovala leto. Nagrajenca bomo letos izbirali po enaki metodi kot lani, nagrada bo podeljena na prvi delovni dan v novem letu 2009 na Ljubljanskem gradu.

Izbor osebnosti leta po lanskem vzorcu pomeni, da je uredništvo Dela že nominiralo deset ljudi, ki ustrezajo zgornjim merilom in so se v širokem naboru prebili med finaliste; odtod pa imajo besedo bralci, med katerimi bo naša služba Delo Stik, ki sicer za naš časopis redno opravlja javnomnenjske raziskave, opravila anketo ter jo ustrezno ovrednotila. Tako bomo na koncu dobili ime osebnosti, ki bo zbrala najvišji rejting med bralci. Povedano bolj preprosto: uredništvo Dela nominira deset finalistov za osebnost leta, zmagovalca med njimi pa izberejo bralci.

Lani so bralci za Delovo osebnost leta 2007 izbrali dr. Boruta Geršaka; leto pred tem smo imeli štiri nagrajence (ki so jih bralci izglasovali), in sicer Zofijo Mazej Kukovič, Borisa A. Novaka, Zorana Jankovića in Petro Majdič (prva je po prejemu nagrade kmalu postala ministrica za zdravje). V letih pred tem, ko je uredništvo samo izbiralo osebnosti (brez udeležbe bralcev), pa so ta laskavi naziv prejeli podjetnik Igor Akrapovič (za leto 2005), filozofa Gorazd Kocijančič (2004) in Tine Hribar (2003), pred njima še današnji evrokomisar Janez Potočnik skupaj z mirovnico Marto Gregorčič, za leto 2001 pa Domen Černuta. V letih 2000 in 1999 smo podelili še po dve nagradi, domačo in tujo, med prejemniki so bili najprej Tomo Križnar in Sulejman Musa Rahhal ter pozneje umetnik Marko Rupnik in makedonski predsednik Kiro Gligorov. Naj še spomnimo, da so v samostojni državi do leta 1999 Delovo osebnost izbirali samo bralci, zmagal pa je vselej predsednik Milan Kučan.

Da bodo bralci laže ocenjevali naš izbor desetih nominiranih osebnosti, smo po abecednem vrstnem redu predstavili vse nominirance (po dva na dan), skupaj z zelo kratkimi utemeljitvami. Podrobnejšo predstavitev nominirancev bomo pozneje objavili tudi na videostrani (Studio Delo) naše spletne strani (delo.si).


Še zadnja dva nominiranca

Predstavitve desetih nominirancev v naši tradicionalni akciji izbiranja Delove osebnosti leta 2008 danes končujemo še z zadnjima finalistoma. Od danes bodo naši raziskovalci anketirali bralce, ki bodo med nominiranci izbrali zmagovalca, torej tistega, ki mu bodo anketirani za delo in dosežke v zadnjem letu prisodili najvišjo oceno. V finalu se danes Ivu Boscarolu, Marti Gorjup Brejc, Spomenki Hribar, Primožu Kozmusu, Marku Kranjcu, Marku Mikužu, Borisu Pahorju in Tonetu Pavčku po abecednem redu pridružujeta še Nataša Pirc Musar in Polona Samec.


Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka

Letos se je kar nekajkrat postavila v bran pravicam do zasebnosti: nekdanjemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu in generalnemu sekretarju ministrstva Igorju Jukiču je izrekla globo, vsakemu 1660 evrov, zaradi brskanja ministrstva po spisku klicev zaposlenih. Ministrstvoma za javno upravo in notranje zadeve je stopila nasproti s pomisleki zaradi uvedbe združene osebne in zdravstvene izkaznice. Pri rutinskem preverjanju baz podatkov državnih institucij je ugotovila, da so nekateri zaposleni v davčni upravi gledali podatke, ki jih niso potrebovali za opravljanje dela. Velik odziv je imel njen spor z varuhom konkurence Janijem Soršakom, ki mu je naložila zapečatenje pri trgovcih zaseženih dokumentov; ti so bili podlaga za presojanje suma usklajenega delovanja.

Polona Samec, ljubiteljica živali

Polona Samec vodi zavetišče za živali v Horjulu. Po mnenju številnih ljubiteljev živali je njeno zavetišče eno najbolj kakovostnih v Sloveniji, vsekakor deluje v skladu z najvišjimi etičnimi načeli. Doslej niso zavrnili še nobene živali; zdaj imajo 40 psov in 47 mačk. Polona Samec velja za požrtvovalno borko za živalske pravice, v njenem zavetišču najdejo azil tudi poškodovane, hudo bolne ali mučene živali, ki drugje nimajo več možnosti za preživetje. Zavetišče v Horjulu je tudi edino, kjer oskrbniki - Polona in njeni dve hčeri - ves čas živijo. Živali nikoli ne uspava le zato, ker je zanje potekel rok, v katerem so občine zanje pripravljene plačevati. Ko se rok izteče, za žival skrbi sama, s prostovoljnimi prispevki.

Boris Pahor, pisatelj

 

Po nastopih Borisa Pahorja na italijanski televiziji (kjer je italijanski publiki povedal vse, kar bi ji morala že zdavnaj dati vedeti slovenska država) in na letošnjem frankfurtskem sejmu je mogoče reči, da je klasik, uspešnica in (evropska) neznanka, vsekakor pa nespregledljivo ime tukajšnjega literarnega prizorišča, ki se ne pusti zmesti žlahtnim letom. Da se o njem govori kot o mogočem kandidatu za Nobelovo nagrado, je le okras na torti, bistveno je, da se njegova dela ne le čedalje več prevajajo, ampak dobivajo vedno večji evropski odziv. Pa tudi na domačem prizorišču se Pahorjeva beseda čedalje bolj sliši in pri tem ne igra le na podobo modrega starca, ampak se loteva in komentira tako rekoč vse nacionalno zagatne podrobnosti.

 

Tone Pavček, pesnik

 

Tone Pavček je tisti slovenski pesnik, čigar poezija premore največ življenjske vedrine, svetovnonazorske svetlobe in pogumnega trkanja na prihodnost - in to že več kot pol stoletja. Zato je Pavček najbolj prepoznan med sodobnimi pesniki, kar se je jasno pokazalo ob njegovi letošnji osemdesetletnici, ko mu je izšlo pet različnih knjig (ki so kljub visoki nakladi večinoma razprodane), ob tej priložnosti je prepotoval tudi skoraj vso Slovenijo, toliko je bilo vabil. Ni samo pesnik, ampak tudi družbeni in družabni človek, ki zna odlično artikulirati kulturni in nacionalni interes. Njegovo vedro in zgovorno pojavo poznajo tako rekoč vsi Slovenci.

 

Nominiranci, ki smo jih predstavili doslej:

 

Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije

 

Marko Kranjec je sredi lanskega leta postal guverner Banke Slovenije in član sveta guvernerjev Evropske centralne banke (ECB). Po vstopu v ECB je takoj javno opozoril na možne razsežnosti tedaj še omejene finančne in gospodarske krize. Banke in državljane je že od jeseni lani javno opozarjal na pomen stabilnosti finančnega sistema in grožnje, ki izhajajo iz precenjenih delnic in potencialno slabih bančnih posojil. Njegova svarila so se letos pokazala za več kot umestna. Pred časom je skupaj s staro in novo vlado sodeloval pri pripravi pomembnih ukrepov za zajezitev finančne krize in kreditnega krča v Sloveniji, v odmevnem intervjuju za Sobotno prilogo Dela je med drugim poudaril svoje kritične poglede na slab nadzor v bankah.

 

Marko Mikuž, vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu

 

Marko Mikuž je profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, vodja odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani in Zoisov nagrajenec za vrhunske znanstvene dosežke v fiziki osnovnih delcev. Je vodja slovenskih znanstvenikov, ki v evropskem laboratoriju Cern v Ženevi sodelujejo pri projektu velikega hadronskega trkalnika LHC (vključenih je več kot 2000 fizikov iz 37 držav). Mikuž vodi slovenske znanstvenike, ki sodelujejo pri detektorju Atlas. Ta naj bi poskušal odkriti Higgsov bozon, ki je po napovedih kvantne mehanike še zadnji manjkajoči osnovni delec.

 

Spomenka Hribar, sociologinja, filozofinja in publicistka

Spomenka Hribar je bila med prvimi »udarniki«, ki so postavljali temelje samostojne in demokratične Slovenije. Od osamosvojitve budno spremlja družbene anomalije in ostro kritizira vladajočo politiko ne glede na to, ali je leva ali desna. »Vedno povem, kar mislim,« je pred letošnjimi volitvami povedala v intervjuju za Sobotno prilogo Dela. V letih, ko je bilo v Sloveniji malo razlogov za smeh, je ni bilo strah, še več, nikomur ni dovolila, da bi jo poskušal ustrahovati. Pogumno; čeprav se - verjeli ali ne - nima za pogumnega človeka. Za zasluge na področju človekovih pravic je letos prejela nagrado mednarodne medijske organizacije Seemo.

 

Primož Kozmus, športnik, dobitnik zlatega olimpijskega odličja

 

Slovenski nebeški metalec Primož Kozmus je sredi avgusta v Pekingu uresničil veliki sen našega vrhunskega športa: osvojil je zlato kolajno v eni najprestižnejših olimpijskih panog. V neponovljivi predstavi je njegovo kladivo šestkrat poletelo več kot 80 metrov, zmagoviti met je bil dolg 82,02 metra. Osemindvajsetletni Brežičan je z zmagovitim projektom svetu predstavil pojem slovenske športne odličnosti, odobravanje naše športne sfere je požel tudi z bojem za ustrezen status vrhunskih športnikov.


Ivo Boscarol, podjetnik

Boscarol, direktor in lastnik podjetja Pipistrel Ajdovščina, je tudi letos žel zavidljive uspehe. Aprila so ga povabili na najuglednejši simpozij o električnih letalih na svetu; v San Franciscu je njegova delovna skupina predstavila (zdaj že) znameniti taurus electro. Mark Moore iz Nasinega raziskovalnega središča Langley mu je zatem sporočil, da je »zaradi Pipistrela v skrbeh za prihodnost malih ameriških proizvajalcev letal«. Na mednarodnem tekmovanju malih osebnih letal Nasa General Aviation Technology Challenge avgusta v ZDA je njegovo ultralahki Virus 912 ubranil lansko prvo mesto na svetu. Slovenska posadka je zmagala v osmih disciplinah od 12.

Marta Gorjup Brejc, predsednica uprave Peka

Gorjup Brejčeva je vodenje Peka prevzela na začetku leta 2001, ko je bila tržiška družba v velikih težavah in tik pred stečajem. Po uspešni sanaciji družba zdaj po njenim vodstvom že peto leto posluje z dobičkom. Čeprav gre za delovno intenzivno panogo, jim je v skupini uspelo ohraniti približno tisoč delovnih mest, letos pa so celo zaposlili nekaj novih ljudi iz gorenjskih podjetij, ki so šla v likvidacijo. Pekovi delavci bodo letos kljub gospodarski krizi prejeli tudi božičnico. Poleg tega si je Gorjup Brejčeva drznila v sodelovanju s slovenskim oblikovalcem Milanom Gačanovičem Pekove čevlje postaviti ob bok drugim priznanim znamkam.

Iz tiskanega Dela