Tiskane izdaje
Ljubljana - Proti prekarnosti v vseh njenih oblikah je cilj predloga spremembe zakona o inšpekciji dela, ki jo je včeraj v parlamentarno proceduro vložila Združena levica (ZL). S tem so prehiteli vladno koalicijo, ki hoče inšpekcijo urejati v paketu reforme delovnega trga.
»Predlagamo zakon, s katerim bodo do redne zaposlitve prišli vsi prekarci, ki prisilno delajo kot s.p.-eji prek raznih pogodb in nezakonitih agencij. Prekarnost je socialni damping, ki ogroža celo družbo, ne samo mlade, tudi še redno zaposlene,« so pojasnili v ZL ob tem, ko so že drugič v dobrem letu v zakonodajni postopek vložili novelo zakona o inšpekciji dela. V prejšnjem poskusu maja lani njihov predlog, ki so ga oblikovali v sodelovanju s številnimi sindikati, ni dobil zadostne podpore, vprašanje pa je, ali bodo to pot bolj uspešni.
»Pristojnosti delovne inšpekcije povečujemo tako, da bo lahko inšpektor s preprosto odločbo povsod, kjer bo ugotovil elemente delovnega razmerja, prekarno delovno razmerje spremenil v redno zaposlitev,« je napovedal Miha Kordiš. Po njegovih navedbah je skupno število zaposlenih v Sloveniji še vedno za sedem odstotkov manjše, kot je bilo pred krizo, od leta 2008 do danes pa se je število samozaposlenih povečalo za 30 odstotkov, število agencijskih delavcev pa se je podvojilo. Hkrati je opozoril na absurdnost sedanje situacije, da inšpekcija, ko ugotovi prikrito delovno razmerje, ukrepa z izdajo prepovedne odločbe, dokler delodajalec ne odpravi kršitve. Kar se za delavca nemalokrat konča tako, da pristane na cesti.
Zakaj je ZL ponovno vložil predlog za spremembo zakona, če je vlada že pripravila novega? Odgovarjajo, da zato, ker je ureditev tega področja napovedala že za lansko poletje, poleg tega pa se strinjajo s sindikati, da bi zakon o inšpekciji dela izvzeli iz paketa reforme delovne zakonodaje (ki se jim zdi škodljiva za delavce) in bi ga obravnavali ločeno. Predvsem pa pred ostalima dvema zakonoma. Njihov predlog bi lahko začel veljati že junija. »Poleg tega vladni osnutek le za silo rešuje problem prikritih zaposlitev, ne ščiti pa delavcev nezakonitih agencij,« so kritični pri ZL. Nesprejemljivo se jim zdi tudi določilo v vladnem osnutku, da bi poleg delodajalcev oglobili tudi delavce v prikritem delovnem razmerju, če sami ne bi prijavili svojega nezakonitega stanja.
Pogajanja po praznikih
Za komentar smo prosili pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, od koder so nam odgovorili, da so pogajanja glede paketa zakonov s področja trga dela so v zaključni fazi usklajevanj med socialnimi partnerji. »Kakšen bo vpliv novele zakona o inšpekciji dela, ki naj bi jo vložila ZL, na celotno reformo delovne zakonodaje, bomo lahko komentirali, ko bomo s predlogom vsebinsko seznanjeni,« so še zapisali.
Za včeraj napovedano nadaljevanje usklajevanja med socialnimi partnerji so zaradi zadržanosti večih pogajalcev prestavili na teden po praznikih. Doreči morajo še nekaj poglavij - delodajalci med drugim vztrajajo pri spremembah odpovednih razlogov, saj so v sedanji verziji to poglavje praktično nespremenjeno v primerjavi z obstoječo zakonodajo, z izjemo sporazumne prekinitve pogodbe o delu, po kateri bi morali delodajalci plačati delavcu tako odpravnino kot nadomestilo za brezposelnost za do šest mesecev. Predvsem obrtniki pa ostro nasprotujejo določbi v vladnem osnutku zakona o inšpekciji dela, da lahko inšpektor zaseže osnovna sredstva in ustavi proizvodnjo, če ugotovi nepravilnosti pri izplačilu plač.
ZL bo danes vložila še en zakon, povezan z delavskimi pravicami - iz minimalne plače želijo izločiti prav vse dodatke.
