Število prebivalcev Slovenije do konca stoletja bi se lahko zmanjšalo za približno 30 do 40 odstotkov, hkrati pa se bo država uvrščala med najstarejše družbe v Evropi, kažejo dolgoročne projekcije Eurostata in druge demografske napovedi. To pomeni manj delovno aktivnega prebivalstva, večji pritisk na pokojninski, zdravstveni in socialni sistem ter vse večje izzive pri ohranjanju gospodarske konkurenčnosti in regionalnega razvoja. Na Inštitutu za demografsko prihodnost menijo, da Slovenija še vedno lahko vpliva na svojo demografsko prihodnost, a bodo potrebni dolgoročni, usklajeni in predvidljivi ukrepi.
Ob tem ne gre za vprašanje, ali potrebujemo še več posameznih ukrepov, temveč ali znamo ustvariti okolje, v katerem bodo mladi lahko želje glede družine tudi uresničili. Trend se bo lahko obrnil navzgor le ob dolgoročni, usklajeni in predvidljivi demografski strategiji države, za prihodnjih petdeset ali sto let, kar pa zahteva kontinuiteto politik, sodelovanje različnih področij in široko družbeno soglasje. Slovenija mora hkrati vlagati v družinsko politiko, razvoj človeškega kapitala, aktivno staranje, tehnološki razvoj in večjo produktivnost gospodarstva. Današnje odločitve bodo določale demografsko podobo države v prihodnosti. Mladi pogosto nimajo toliko otrok, kot bi si želeli. Trg dela bo treba bistveno bolj prilagoditi starejšim zaposlenim.
| Slovenija
Komentarji