Denar je, treba ga je prerazporediti

Skrb za starejše: Kljub kritičnemu poročilu računskega sodišča ni sprememb, ugotavljajo v združenju za dostojno starost

Objavljeno
18. november 2019 10.00
Posodobljeno
18. november 2019 10.00
Na razlike v cenah domov za starejše vplivajo velikost oziroma kapaciteta enote, struktura uporabnikov po kategorijah oskrbe, lastništvo oziroma najem zgradbe in opreme, delež standardnih in nadstandardnih prostorov, lokacija in starost zgradbe in opreme ... Foto Voranc Vogel
Ljubljana – Združenje za dostojno starost Srebrna nit je v pismu vladi znova opozorilo na neustrezno skrb države za starejše. Poudarjajo, da čeprav je računsko sodišče v reviziji ugotovilo, da skrb za tiste, ki potrebujejo pomoč drugih, med letoma 2007 in 2018 ni bila zadovoljiva, ni bonebih sprememb.

Vnovič so opozorili, da kljub temu, da na prosto mesto v domu starejših trenutno čaka od 7000 do 10.000 ljudi, od leta 2005 pa ni bil zgrajen noben nov javni dom, v proračunu spet ni dovolj denarja za te namene. Prepričani so, da je denarja dovolj, treba ga je le prerazporediti v korist najštevilnejše populacije v Sloveniji, to je starejših. Med pripravo proračunov za leti 2020 in 2021 so opozarjali, da mora biti dovolj sredstev za nove namestitve. Po pet milijonov v prihodnjih dveh letih je po njihovem vsekakor premalo. Ugotavljajo, da sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi tega problema ne bo rešilo, zagotovilo pa bo pomoč tistim, ki še lahko ostanejo v domačem okolju, zato mora to ostati nujna prednostna naloga vlade.

· Po podatkih ministrstva je cena oskrbe v zasebnem domu s koncesijo v povprečju za 27 odstotkov višja kot v javnem domu.
· Rešitve nasedlih naložb iščejo glede na proračunska sredstva, ki so na voljo.
· V programskem obdobju 2021–2027 obljubljajo evropski denar tudi za gradnjo novih enot.


Kaj sofinancira ministrstvo


Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) odgovarjajo, da se zavedajo, da bo treba več sredstev zagotoviti tudi v proračunu, kot pravijo, so za prihodnje leto po več letih zagotovili 5 milijonov evrov. Letos z 900.000 evri sofinancirajo gradnjo nove enote doma upokojencev Center na Regentovi v Ljubljani, ki bo imela 44 postelj za stanovalce z demenco, z 200.000 evri pa rekonstrukcijo južnega trakta postojnskega doma upokojencev za 24 stanovalcev z demenco, ki bo končana konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Z 800.000 evri letos sofinancirajo še varovani oddelek za 12 oseb z upadom kognitivnih sposobnosti v domu v Lukavcih. Prihodnje leto nameravajo sofinancirati ureditev varovane enote za 12 oseb z demenco v Obalnem domu upokojencev Koper, potrditev načrta bo mogoča po sprejetju proračuna, pravijo na ministrstvu.


Nasedle naložbe


Na opozorila Srebrne niti, da bi bilo treba odkupiti in dokončati kompleks v Vrtojbi ter dom v Osilnici, zgraditi dom v občini Hrpelje - Kozina, kjer zemljišče že čaka, prav tako dom v mestni občini Kranj, kjer je parcela pripravljena, in še kaj bi se našlo, na ministrstvu odgovarjajo, da so seznanjeni s to problematiko: »Rešitve nasedlih naložb iščemo v okviru zakonskih možnosti ter ob vezanosti na proračunska sredstva.«

Na vprašanje, kako bi lahko za gradnjo različnih namestitev uporabili evropska sredstva ter kako in kdaj jih nameravajo pridobiti, na ministrstvu odgovarjajo, da bodo mrežo storitev za starejše dopolnjevali tudi z evropskimi sredstvi, načrtovanimi v programskem obdobju 2014–2020, pri teh gre predvsem za storitve v skupnosti. Za sofinanciranje gradnje, nakupa ali obnove dnevnih centrov in začasnih namestitev je namenjenih nekaj več kot 20 milijonov evrov, pravijo na ministrstvu: »V programskem obdobju 2021–2027 pa želimo zagotoviti možnost financiranja tudi za gradnjo novih enot.«


Od kod razlike v cenah


V združenju Srebrna nit so se znova dotaknili še razpisovanja koncesij, pri čemer opozarjajo, da se je to izkazalo za nepravično do starejših, saj so cene na račun plačevanja investicije previsoke. Oskrba v zasebnem domu s koncesijo pa je praviloma za 28 odstotkov dražja od tiste v javnem zavodu. Na ministrstvu potrjujejo, da je cena oskrbe v zasebnem domu s koncesijo v povprečju za 27 odstotkov višja od cen v javnih zavodih: »V povprečju znaša delež stroškov financiranja v veljavnih cenah 7 odstotkov od celotnih stroškov, priznanih v ceni storitve. Razlike v cenah pa ne izvirajo zgolj iz stroškov financiranja, kot se pogosto poudarja, pač pa tudi iz boljšega bivalnega standarda. Tako imamo tudi javne domove, kjer so cene višje od zasebnih domov oziroma domov s koncesijo.«

Dodajajo še, da do razlik v cenah storitev, oblikovanih na podlagi veljavne metodologije, prihaja zaradi različnih okoliščin poslovanja posamezne enote. Na to po njihovih pojasnilih vplivajo velikost oziroma kapaciteta enote, struktura uporabnikov po kategorijah oskrbe, lastništvo oziroma najem zgradbe in opreme, delež standardnih in nadstandardnih prostorov, prav tako lokacija in starost zgradbe in opreme.


Pripravljajo odgovore računskemu sodišču


Vendar se koncesijam ne bodo odpovedali. Kot pravijo na ministrstvu, iščejo različne možnosti za zagotavljanje novih kapacitet ob omejenih proračunskih sredstvih: »Od izvajanja ukrepov skupnostnih storitev do sodelovanja v obliki javno-zasebnega partnerstva, kjer potekajo intenzivni pogovori z lokalnim okoljem, ter s podeljevanjem dodatnih koncesij, kjer je to primerno.«
Pripravljajo tudi odzivno poročilo ter normativne akte z nekaterimi odgovori na revizijsko poročilo računskega sodišča.