Denar za obrambo je razvojna priložnost za podjetja

Že zdaj velik delež vse večjih obrambnih proračunov ostane doma, je na okrogli mizi ob dnevu civilne obrambe dejal Željko Kralj, generalni direktor direktorata za logistiko na ministrstvu za obrambo. Udeleženci okrogle mize so poudarjali, da naložbe v obrambo ne pomenijo le nakupov orožja in vojaške opreme, ampak lahko pomagajo tudi pri preboju številnih visokotehnoloških podjetij, ki na videz nimajo nič skupnega s področjem obrambe.

Ministrstvo za obrambo kar dve tretjini živilskih izdelkov naroča v Sloveniji, to je nekoliko več kot 30 pogodb, več kot dve tretjini bojnih in službenih uniform je narejenih doma in tako sredstva za nakup teh izdelkov ostanejo v domačih podjetjih.

Tudi na račun rezultatov raziskovalno-razvojnih projektov se povečujejo naročila pri domači obrambni industriji, je med včerajšnjo okroglo mizo o slovenski industriji za potrebe obrambe in o projektih dvojne rabe povedal Željko Kralj, ki ob velikem povečanju sredstev za raziskave in razvoj pričakuje nadaljevanje pozitivnih trendov.

Kralj je spomnil, da je dodana vrednost na zaposlenega v slovenski obrambni industriji 40 odstotkov nad povprečjem.

Od uniform do tržnih vesoljskih misij

Po oceni državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Boštjana Pavlina več kot 300 podjetij tako ali drugače sodeluje v različnih razvojnih projektih na obrambnem področju. V prihodnje si želi javnosti predstaviti, od česa vse, kar niti približno ni povezano z vojsko, je odvisna varnost in odpornost družbe.

Da je res tako, potrjuje Tomaž Rotovnik, direktor družbe SkyLabs. Ta tudi v Sloveniji gradi satelitske tehnologije, ki jih kot referenčne prepoznava Evropska vesoljska agencija (Esa). »Sodelujemo v osmih tržnih vesoljskih misijah ter številnih projektih pod okriljem Ese. Vesoljske tehnologije predstavljajo odlično izhodišče za dvojo rabo: kar razvijamo za orbito, neposredno krepi civilno zaščito in številne sektorje, od telekomunikacij do energetike. Zato verjamem, da mora biti prihodnost slovenske vesoljske industrije v odprtosti, povezovanju in strateškem vključevanju v evropske in mednarodne konzorcije, kajti to odpira tudi nove tržne in izvozne priložnosti,« je poudaril Rotovnik.

Družba s 50 zaposlenimi v prihodnjih letih načrtuje podvojitev števila zaposlenih in šest milijonov evrov vredno naložbo v povečanje proizvodnih zmogljivosti. V preteklosti so izdelovali tako imenovane nano satelite, ki so bili primernejši za učenje in raziskave, zdaj pa znajo sami v celoti oblikovati in proizvesti celoten satelit z nosilnostjo 300 kilogramov za nizko zemeljsko orbito, z izjemo pogonskega sklopa in tovora, našteva Rotovnik.