Denarja malo več, a precej nejasno, od kod
Preverili smo, kaj prinaša zadnja neuradna različica koalicijske pogodbe, v kateri je zdravstvu namenjeno prvo poglavje od dvajsetih.
Odpri galerijo
Vse vlade zadnjih 20 let so načrtovale dolgotrajno nego, a tega iz neznanih razlogov niso uresničile. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Zdravstvo je prioritetno področje, ki se mu namerava posvetiti Marjan Šarec, je bilo večkrat poudarjeno tako v predvolilni kampanji kot pozneje pri sestavljanju koalicije. Preverili smo, kaj prinaša zadnja neuradna različica koalicijske pogodbe, v kateri je zdravstvu namenjeno prvo poglavje od dvajsetih.
Dostopno, kakovostno, učinkovito in finančno vzdržno zdravstvo je naslov poglavja koalicijske pogodbe, namenjene zdravstvu. Vsem razumljivi cilji, za katere so se zavzemale vse vlade doslej, njihovega uresničenja pa si želijo vsi državljani, še najbolj bolni. A kako to doseči? Koalicija Marjana Šarca si je postavila osem izzivov.
Zapisano je, da je skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob na »razumno raven« prioriteta, zato bodo nadaljevali »projekt skrajševanja čakalnih dob«. Najprej bodo izčrpali vse možnosti in zmogljivosti v javnih ustanovah, šele nato pa vključili koncesionarje in zasebnike, pri čemer bodo glavni kriteriji kakovost storitve, število lastnih zaposlenih izvajalcev in cena storitve. Vlada bo zagotovila potreben denar, je zapisano.
Najbrž gre za projekt Cerarjeve vlade, ki je v teku in za katerega so poslanci že dovolili porabo dodatnih 35 milijonov evrov zdravstvenega prispevka do konca tega leta. Iz zapisa bi bilo mogoče sklepati, da bo ta projekt tekel tudi v prihodnje, a zdravstveni zavodi opozarjajo, da je poglavitna težava podfinanciranost bolnišnic v celoti. Prav tako je težava, ker ni znano, kolikšne so čakalne vrste. Odkar je Cerarjeva vlada uvedla novo štetje čakajočih (e-napotnice), podatkov ni.
Vsebino, kakovost, količino, normative in vrednost storitev bo določil plačnik storitve v sodelovanju s stroko, je zapisano v pogodbi.
Ureditev prinaša nevarnost uravnavanja cen glede na količino denarja, ki je na razpolago. V svetu določajo cene neodvisne agencije, ki sproti spremljajo nihanje cen materialov in drugih stroškov v referenčnih bolnišnicah, cene se vsako leto spreminjajo.
Kratkoročno namerava koalicija nameniti dodatna sredstva za okrepljeno financiranje primarne ravni in pridobitev dodatnih zdravnikov ter drugih zaposlenih na deficitarnih območjih in regijah, dolgoroč no pa pripraviti celostno strategijo zagotavljanja kadrov.
Prvi ukrep je potreben takoj, saj se mladi zdravniki v sedanjih razmerah sploh ne odločajo več za specializacije na primarni ravni.
Napovedujejo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, njegov prenos v obvezno zavarovanje ob ohranitvi iste ravni pravic. Skupna sredstva za zdravstvo bodo postopoma povečana na povprečje EU, v tem mandatu na devet odstotkov BDP (po zadnjih podatkih leta 2015 za zdravstvo 8,48 odstotka BDP), od tega bo najmanj 85 odstotkov javnih sredstev. ZZZS bodo očistili obveznosti, ki ne sodijo v socialno zavarovanje. Uveden bo »zdravstveni cent« trošarine na alkohol, tobak in sladke pijače. Vse to bo prinesel nov zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju.
Ni jasno, iz katerih virov vse bodo nova sredstva. Povečanje na devet odstotkov BDP je malenkostno. Države, s katerimi se želimo primerjati, dajejo za zdravstvo bistveno več: Avstrija 10,32 odstotka, Nemčija 11,15 odstotka, pri čemer so absolutni zneski veliko večji.
Določiti nameravajo merila za oblikovanje mreže javnih izvajalcev, okrepiti primarno raven, ki bo opravljala več storitev kot doslej. S prenovo zakona o zavodih bodo zagotovili učinkovitejše vodenje in upravljanje javnih zavodov z večjo avtonomijo ter odgovornostjo, uredili nagrajevanje zaposlenih.
Oblikovanje mreže napovedujejo neuspešno vse vlade zadnjih 20 let. Sprememba upravljanja javnih zavodov je nujna.
Košarica pravic zdravstvenega zavarovanja bo definirana v zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Med pravice, ki bodo za bolnike brezplačne, bodo vključene tudi zobozdravstvene pravice, je zapisano.
Komentar: definiranje pravic v zakonu je nujno, saj je tako odločilo ustavno sodišče. Brezplačne zobozdravstvene storitve brez zmanjšanja drugih pravic in ob dvigu sredstev na devet odstotkov BDP so nerealne.
Napovedujejo ustanovitev neodvisne ustanove za standarde, normative, kakovost in vrednotenje zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe, enoten in centraliziran sistem nabave materialov ter opreme, ki bo temeljil na primerjavi s tujino, in kolikor se da, izključeval posrednike.
Neodvisna ustanova za izračun cen je v koliziji z napovedjo iste pogodbe, da bo vrednost storitev določal ZZZS. Skupna nabava brez posrednikov je nerealna. Gre za 90.000 artiklov in Slovenijo, ki je zelo majhna država in ne more diktirati pogojev proizvajalcem.
Sprejeti nameravajo zakon o dolgotrajni oskrbi in zagotoviti vse potrebno za njegovo izvajanje. To bo novo zavarovanje (prispevek), ki ga bo zbiral ZZZS.
Vse vlade zadnjih 20 let so načrtovale dolgotrajno nego, a tega iz neznanih razlogov niso uresničile.
Dostopno, kakovostno, učinkovito in finančno vzdržno zdravstvo je naslov poglavja koalicijske pogodbe, namenjene zdravstvu. Vsem razumljivi cilji, za katere so se zavzemale vse vlade doslej, njihovega uresničenja pa si želijo vsi državljani, še najbolj bolni. A kako to doseči? Koalicija Marjana Šarca si je postavila osem izzivov.
Skrajšanje čakalnih dob
Zapisano je, da je skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob na »razumno raven« prioriteta, zato bodo nadaljevali »projekt skrajševanja čakalnih dob«. Najprej bodo izčrpali vse možnosti in zmogljivosti v javnih ustanovah, šele nato pa vključili koncesionarje in zasebnike, pri čemer bodo glavni kriteriji kakovost storitve, število lastnih zaposlenih izvajalcev in cena storitve. Vlada bo zagotovila potreben denar, je zapisano.
Najbrž gre za projekt Cerarjeve vlade, ki je v teku in za katerega so poslanci že dovolili porabo dodatnih 35 milijonov evrov zdravstvenega prispevka do konca tega leta. Iz zapisa bi bilo mogoče sklepati, da bo ta projekt tekel tudi v prihodnje, a zdravstveni zavodi opozarjajo, da je poglavitna težava podfinanciranost bolnišnic v celoti. Prav tako je težava, ker ni znano, kolikšne so čakalne vrste. Odkar je Cerarjeva vlada uvedla novo štetje čakajočih (e-napotnice), podatkov ni.
Zapisano je, da je skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob na »razumno raven« prioriteta, zato bodo nadaljevali »projekt skrajševanja čakalnih dob«. FOTO: Leon Vidic/Delo
Opredelitev standardov in normativov
Vsebino, kakovost, količino, normative in vrednost storitev bo določil plačnik storitve v sodelovanju s stroko, je zapisano v pogodbi.
Ureditev prinaša nevarnost uravnavanja cen glede na količino denarja, ki je na razpolago. V svetu določajo cene neodvisne agencije, ki sproti spremljajo nihanje cen materialov in drugih stroškov v referenčnih bolnišnicah, cene se vsako leto spreminjajo.
Reševanje problematike kadrov
Kratkoročno namerava koalicija nameniti dodatna sredstva za okrepljeno financiranje primarne ravni in pridobitev dodatnih zdravnikov ter drugih zaposlenih na deficitarnih območjih in regijah, dolgoroč no pa pripraviti celostno strategijo zagotavljanja kadrov.
Prvi ukrep je potreben takoj, saj se mladi zdravniki v sedanjih razmerah sploh ne odločajo več za specializacije na primarni ravni.
Zagotovitev finančne vzdržnosti
Napovedujejo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, njegov prenos v obvezno zavarovanje ob ohranitvi iste ravni pravic. Skupna sredstva za zdravstvo bodo postopoma povečana na povprečje EU, v tem mandatu na devet odstotkov BDP (po zadnjih podatkih leta 2015 za zdravstvo 8,48 odstotka BDP), od tega bo najmanj 85 odstotkov javnih sredstev. ZZZS bodo očistili obveznosti, ki ne sodijo v socialno zavarovanje. Uveden bo »zdravstveni cent« trošarine na alkohol, tobak in sladke pijače. Vse to bo prinesel nov zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju.
Ni jasno, iz katerih virov vse bodo nova sredstva. Povečanje na devet odstotkov BDP je malenkostno. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ni jasno, iz katerih virov vse bodo nova sredstva. Povečanje na devet odstotkov BDP je malenkostno. Države, s katerimi se želimo primerjati, dajejo za zdravstvo bistveno več: Avstrija 10,32 odstotka, Nemčija 11,15 odstotka, pri čemer so absolutni zneski veliko večji.
Povečanje učinkovitosti
Določiti nameravajo merila za oblikovanje mreže javnih izvajalcev, okrepiti primarno raven, ki bo opravljala več storitev kot doslej. S prenovo zakona o zavodih bodo zagotovili učinkovitejše vodenje in upravljanje javnih zavodov z večjo avtonomijo ter odgovornostjo, uredili nagrajevanje zaposlenih.
Oblikovanje mreže napovedujejo neuspešno vse vlade zadnjih 20 let. Sprememba upravljanja javnih zavodov je nujna.
Definiranje košarice pravic
Košarica pravic zdravstvenega zavarovanja bo definirana v zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Med pravice, ki bodo za bolnike brezplačne, bodo vključene tudi zobozdravstvene pravice, je zapisano.
Komentar: definiranje pravic v zakonu je nujno, saj je tako odločilo ustavno sodišče. Brezplačne zobozdravstvene storitve brez zmanjšanja drugih pravic in ob dvigu sredstev na devet odstotkov BDP so nerealne.
Zagotavljanje kakovosti in varnosti
Napovedujejo ustanovitev neodvisne ustanove za standarde, normative, kakovost in vrednotenje zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe, enoten in centraliziran sistem nabave materialov ter opreme, ki bo temeljil na primerjavi s tujino, in kolikor se da, izključeval posrednike.
Neodvisna ustanova za izračun cen je v koliziji z napovedjo iste pogodbe, da bo vrednost storitev določal ZZZS. Skupna nabava brez posrednikov je nerealna. Gre za 90.000 artiklov in Slovenijo, ki je zelo majhna država in ne more diktirati pogojev proizvajalcem.
Dolgotrajna oskrba
Sprejeti nameravajo zakon o dolgotrajni oskrbi in zagotoviti vse potrebno za njegovo izvajanje. To bo novo zavarovanje (prispevek), ki ga bo zbiral ZZZS.
Vse vlade zadnjih 20 let so načrtovale dolgotrajno nego, a tega iz neznanih razlogov niso uresničile.
Namesto reškim odslej honorarji domačim anesteziologom
MARIBOR – Pogodba z reškimi anesteziologi, ki je zaradi visokih tarif in zaslužka posrednika dvignila veliko prahu, se je iztekla, v UKC Maribor pa morajo kadrovski primanjkljaj nemudoma kratkoročno rešiti. Vodstvo vidi edini izhod v podjemnih pogodbah s svojimi zaposlenimi, poleg soglasja sveta zavoda, ki ga pričakujejo danes, pa morajo dobiti še soglasje pristojnega ministrstva. Aranžma z reškimi anesteziologi je skupaj s plačilom posredniku, to je bil Inštitut za raziskave v medicini, UKC Maribor na mesec stal tudi do 150.000 evrov, tukaj pa so še stroški gostovanj anesteziologov iz Ljubljane, Murske Sobote in Celja. S podjemnimi pogodbami naj bi v prihodnjih štirih mesecih oziroma do novega leta prihranili okoli 115 tisočakov, če bi upoštevali stroške hrvaških anesteziologov, pa bi v tem obdobju prihranili kar 325 tisočakov. Peter Rak
MARIBOR – Pogodba z reškimi anesteziologi, ki je zaradi visokih tarif in zaslužka posrednika dvignila veliko prahu, se je iztekla, v UKC Maribor pa morajo kadrovski primanjkljaj nemudoma kratkoročno rešiti. Vodstvo vidi edini izhod v podjemnih pogodbah s svojimi zaposlenimi, poleg soglasja sveta zavoda, ki ga pričakujejo danes, pa morajo dobiti še soglasje pristojnega ministrstva. Aranžma z reškimi anesteziologi je skupaj s plačilom posredniku, to je bil Inštitut za raziskave v medicini, UKC Maribor na mesec stal tudi do 150.000 evrov, tukaj pa so še stroški gostovanj anesteziologov iz Ljubljane, Murske Sobote in Celja. S podjemnimi pogodbami naj bi v prihodnjih štirih mesecih oziroma do novega leta prihranili okoli 115 tisočakov, če bi upoštevali stroške hrvaških anesteziologov, pa bi v tem obdobju prihranili kar 325 tisočakov. Peter Rak
