Depala vas, četrt stoletja pozneje

Od afere do Nataše: Kakšno je življenje v najslavnejši slovenski vasi
Objavljeno
19. marec 2019 16.50
Posodobljeno
19. marec 2019 16.56
Depala vas je po spletu naključij nekakšen slovenski sinonim za politično afero. FOTO: Roman Šipić
Pred 20. marcem 1994 so v Depali vasi predvsem pekli piškote in živeli vsakdanje življenje blizu glavnega mesta. Potem se je zgodil tisti večer, ki jo je zaznamoval s ključnimi besedami, kot so Milan Smolnikar, Moris, poskus državnega udara. In Depala vas je postala sinonim za afero in najslavnejša slovenska vas, v kateri tudi četrt stoletja po znameniti noči še vedno pečejo piškote.

Vas med Domžalami in Trzinom s približno 500 prebivalci bi najbrž spregledali, če ne bi bila v času pred odprtjem avtoceste ena izmed tistih, skozi katere so se po polžje premikali avtomobili s štajerskega konca proti glavnemu mestu. A še tistim zdolgočasenim potnikom se je najbrž bolj kot ime vasi vtisnil v spomin napis Jurček z obljubo najboljših piškotov daleč naokoli – zlasti če se je pot vlekla. Nekoliko je zamajal red v vasi helikopterski desant med osamosvojitveno vojno ter pozneje verzi raperja Klemna Klemna, zaljubljenega v Natašo iz Depale vasi.
 

Iz drugega gnezda


Dan pred današnjo 25. obletnico začetka afere, v kateri so pripadniki specialne brigade Moris Darko Njavro in Robert Suhadolnik ter varnostnega organa ministrstva za obrambo Simon Krejan in Andrej Podbregar grobo aretirali tajnega sodelavca policije Milana Smolnikarja, je bilo v Depali vasi mirno. Cesta, ki pelje mimo pekarne Jurček, je že nekaj časa rezervirana za kolesarje, ob njej je Kava bar pri Jurčku, ki je le nekaj deset metrov oddaljen od stare hruške, ob kateri je menda pokalo steklo in so »padale batine«.

image
Depala vas št. 2. FOTO: Roman Šipić


Ali so pripadniki vojaške specialne brigade Milanu Smolnikarju na bolj ali manj grozovit način odvzeli prostost, je najbrž še vedno lahko predmet žolčne razprave, vsekakor pa je bila to zadeva, ki je izpostavila vprašanje protipravnega odvzema prostosti in pooblastil varnostnih organov obrambnega ministrstva.

Na sodišče šele leta 2001
Afera Depala je prišla na sodišče leta 2001. Sodbo je doživela dve leti pozneje, ko je sodišče Njavra, Suhadolnika, Krejana in Podbregarja oprostilo očitkov, da naj bi Smolnikarju prostost odvzeli na grozovit način. Četverica je bila z izrekom sodbe zadovoljna, ne pa tudi z njeno obrazložitvijo, po kateri so Smolnikarja aretirali na protipraven način. Vendar pa je zadeva 20. marca 2004 absolutno zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe.


Toda včeraj v baru pri Jurčku ni bilo govora o tem, ob prihodu smo slišali razpravo, v kako nezavidljivem položaju so tiskani mediji, če ima že vsaka misica več klikov kot dnevno časopisje. Toda kljub temu se je eden od sogovornikov spomnil večera, ko ga je ustavila policija in nemudoma odslovila. »To se res redko zgodi, da te policija pošlje stran,« se je smejal možak in predstavil kot lastnik bara Matej Smolnikar. Še hitreje, kot je izustil svoj priimek, je začel razlagati, da nima nič z dotičnim Smolnikarjem. Tega pojasnjevanja so bili v družini naveličani kmalu po omenjenem dogodku, čeprav so ljudje hitro dojeli, da povezave ni in da je Smolnikar v teh krajih pogost priimek.

image
Sogovornik iz bara pri Jurčku kaže mesto, kjer se je pripetila zloglasna aretacija. FOTO: Roman Šipić


O aferi se ni prav posebej razgovoril, ne glede na to, da se je vlekla kot jara kača. »Ta zgodba se je pletla predvsem po medijih, domačini so vedeli ravno toliko, kolikor so izvedeli iz njih, sicer pa so živeli naprej svoje življenje,« je povedal Smolnikar med opravljanjem vsakdanjih opravil v baru. Odprl ga je pred več kot dvajsetimi leti, saj je kazalo, da bo veliko povpraševanje zaradi ljudi, ki so se tod vozili proti Ljubljani. »Kmalu po tistem so odprli avtocesto,« je skomignil z rameni. Kave je kuhalo in streglo dekle, očitno rojeno po letu 1994, zato pogovoru ni moglo pritegniti. »Ne vem, o čem govorite,« je med hitenjem od mize do mize prostodušno dejala in od šefa dobila kratek oris s koncem, da je to afera, ki je odnesla takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo.

Politične delitve
Aretacija Smolnikarja, ki je po prijetju pristal v bolnišnici, je v javnosti sprožila proteste zaradi domnevnega vmešavanja vojske v civilno sfero. Na drugi strani je, kot je poročal STA, Janševa razrešitev na ulice pognala njegove privržence. Afera Depala vas je tako, kot je poročala STA, poglobila politične delitve v državi, pa tudi nesoglasja med Janezom Janšo in tedanjim predsednikom republike Milanom Kučanom, ki je bil po Janševem mnenju v ozadju afere.

 

Nekaj sto kilogramov slaščic


Poštar Robi Belentin prihaja iz Mengša, pošto v Depali vasi pa raznaša približno 15 let. Afero seveda pozna, a se njegovega dela ni dotaknila, razen morda v vsakdanjem pomenku. A to ne pomeni, da ne ve veliko o življenju v vasi s 125 gospodinjstvi, kakor je hitro navedel podatek na podlagi količine reklamnih letakov, ki jih raznosi. »Recimo raje 135, ker imajo nekateri nalepke, ki prepovedujejo vsiljeno pošto,« se je nasmejal dobrodušni možak in odpravil proti svojemu prevoznemu sredstvu.

image
Poštar Robi Belentin ve precej o življenju v Depali vasi. Foto Roman Šipić


Zraven bara je pekarna in slaščičarna Jurček, najprepoznavnejši del Depale vasi. Njen lastnik je brat Mateja Smolnikarja. Družinski posel je začel njun dedek v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s prestami. Zdajšnja pekarna deluje od leta 1987. Za njenim pultom je včeraj stala slaščičarka Lidija Per. Tukaj dela od pripravniških dni in se je spomnila tudi vršanja okoli afere Depala vas, a ne prav v podrobnosti. »Veliko se je govorilo o tem kakšno leto ali dve po dogodku, zlasti med ljudmi, ki so prišli od drugod, potem pa je zlagoma vse potihnilo.« V pekarni dela danes devet ljudi, na dan spečejo po nekaj sto kilogramov piškotov, tort in drugih slaščic.

Začeli so predvsem z ročno izdelanimi piškoti, ki so jih zaradi velikega povpraševanja za nekaj časa zamenjali strojno izdelani, zdaj je v duhu časa, ki stremi k butičnosti, spet čedalje več ročnega dela.

image
Lidija Per dela v pekarni Jurček že od svojih pripravniških dni. FOTO: Roman Šipić


Pred pekarno smo spet srečali moškega, ki je bil tudi »malo Smolnikarja«, torej v sorodu z družino, ki obvladuje pekovsko-gostinske posle, čeprav se z imenom ni hotel izpostaviti. Zdaj že lep čas živi v Ljubljani, Depalo vas pa je opisal kakor iz reklamnega letaka kot kraj, ki nudi »kakovostno podeželsko življenje z vsemi ugodnostmi mesta«.

Tudi hruška ob hiši s številko Depala vas 2 še stoji, nismo pa srečali nobene Nataše.