Desus in SAB na nož za upokojence

Najprej je Karl Erjavec, prvak Desusa, ta teden uspel s predlogom proračunskega dopolnila o zagotovitvi 50 milijonov evrov za uskladitev pokojnin v prihodnjem letu, nato je Alenki Bratušek, predsednici SAB, uspelo prepričati parlamentarni odbor za infrastrukturo, da je podprl predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu. Ta bo prinesel tudi brezplačni javni prevoz za upokojence.

Jernej Pavlič, generalni sekretar SAB, napoveduje, da bo medkrajevni avtobusni in prevoz z vlaki za upokojence brezplačen predvidoma že v prvi polovici prihodnjega leta. Osebni končni cilj Alenke Bratušek pa je, da bo javni potniški promet brezplačen za vse državljanke in državljane. Kolikšen bo strošek te spremembe, še niso ocenili.

Upokojenci bodo deležni tudi popravka pokojnin, ki jim ga je izposloval Karl Erjavec. Njegovo soliranje z dopolnilom k proračunu za prihodnje leto, težkim 50 milijonov evrov, s katerim bi zagotovil sredstva za uskladitev pokojnin, je ta teden – ne glede na začetno slabo voljo koalicije – namreč le dobilo podporo peterčka. V skladu z dopolnilom, pri katerem je vztrajal Erjavec, se bodo pokojnine prihodnje leto izredno uskladile za en odstotek že ob več kot 2,5-odstotni letošnji gospodarski rasti, in ne šele ob več kot triodstotni. Poteza Desusa je sprva razburila koalicijske partnerje, saj so se pred tem dogovorili, da dopolnil k proračunskim dokumentov stranke posamično ne bodo vlagali. Ob solistično akcijo Erjavca se je javno obregnil tudi premier Marjan Šarec. A je nato očitno prevladal politični pragmatizem in ogromno volilno telo, ki ga predstavlja okoli 600.000 slovenskih upokojencev.




 

Desus in SAB na istem vrtičku

Stranki, ki imata zelo podobno bazo volivcev, se očitno trudita za podporo, ki jima glede na javnomnenjske ankete usiha in ne kaže, da bi ob volitvah lahko znova prestopili parlamentarni prag. Desus bi namreč po zadnjem Delovem barometru volilo 2,3 odstotka vprašanih, SAB pa 2,1 odstotka.



»Neumno bi bilo, da bi z Desusom tekmovali. Predlog o brezplačnem javnem prevozu za upokojence ni odgovor na Karla Erjavca, saj ga snujemo že približno pol leta in mora biti sprejet do prvega decembra. Kdaj natančno bo projekt izpeljan, je odvisno predvsem od kartic za enotno vozovnico, saj morajo biti imenske in s fotografijo; tako bomo preprečili morebitne zlorabe in prenose z upravičencev na druge potnike. Pripraviti moramo še javni razpis za ta del izvedbe projekta brezplačnega javnega prevoza za upokojence,« poudarja Pavlič.

Če volilna aritmetika ni razlog napovedanih sprememb, je torej vprašanje, na čem temeljijo predlagane zakonske rešitve. »Upokojenci so prvi, ki jim bomo zagotovili brezplačni javni prevoz, ker so študentje in šolarji zanj že deležni subvencij, zaposleni pa dobijo zanj povračilo,« odgovarja Pavlič. Poleg tega so po njegovih besedah upokojenci najbolj ranljivi in hkrati najbolj dovzetni za javni brezplačni transport.

»Zelo smo veseli, da bo ministrica za infrastrukturo uresničila programski predlog stranke Desus glede brezplačnega prevoza za upokojence. Njeni predhodniki niso bili nikoli pripravljeni uresničiti tega predloga naše stranke. V Desusu se Alenki Bratušek zahvaljujemo, da bo uresničila eno naših pomembnih programskih točk,« komentira napovedane spremembe v javnem prevozu Karl Erjavec.


 

Zakaj se ne bi stranki združili

Ne glede na razdrobljenost slovenskega političnega prostora in dejstvo, da obe stranki nagovarjata bolj ali manj isti del volilnega telesa, pa logičnega premisleka o povezovanju ni. Erjavec se s SAB ne bi povezoval, ker želi Desus po njegovih besedah nadaljeval svojo pot samostojno. V SAB pa ocenjujejo, da jim povezovanje z Desusom ne bi prineslo nobene dodane vrednosti, poleg tega za to po njihovih ocenah nimajo prav nobene potrebe. Pavlič še razlaga, da imata stranki tudi različno volilno bazo, SAB naj bi volilo več žensk kot Desus, ki da je poleg tega po meri predvsem ruralnim volivcem.

A analiza Mediane, ki so jo pripravili za Delo, kaže, da to ne drži povsem. Med volivci SAB je po Mediani nekaj več visoko izobraženih volivcev, res pa je tudi, da ima precej več podpore v osrednjeslovenski statistični regiji. Desus ima največjo podporo v podravski regiji, sledi savinjska, vendar mu je SAB tudi na teh območjih precej blizu. Le v jugovzhodni Sloveniji je Desus nekajkrat močnejši od SAB.

In v kateri segment delovno aktivnega prebivalstva spadajo podporniki obeh strank? Več kot 83 odstotkov volivcev Desusa je upokojencev, pri SAB je ta delež 63-odstoten. Stranka Alenke Bratušek ima pomembno, 13-odstotno podporo še v segmentu uslužbencev, v katerem je delež volivcev stranke Desus le 6,5-odstoten.

Med nezaposlenimi bi SAB volilo 4,9 odstotka anketiranih, medtem ko bi Desus na volilnem lističu po analizi Mediane obkrožilo 3,2 odstotka vprašanih. Med direktorji, vodilnimi v podjetjih, pa tudi med gospodinjami in kmeti, stranki nimata omembe vredne podpore, prav tako ne med mladimi.