Tiskane izdaje
Krško – Fakulteta za energetiko bo do konca leta iz starega mestnega jedra Krškega preselila devet od desetih raziskovalnih laboratorijev v poslovno cono Vrbina. Pogodba za gradnjo prizidka Inštituta za energetiko bodo podpisali danes.
»S tem bomo imeli dobre razmere za izvajanje pedagoškega dela,« je za Delo povedal prodekan za raziskovalne dejavnosti Miralem Hadžiselimović: »Študentje, v študijskem letu 2014/2015 jih je vpisanih 223, bodo v novih prostorih lahko opravili dobre raziskovalne naloge za zaključna magistrska in doktorska dela.«
Vrednost vseh ureditev je ocenjena na 5,25 milijona evrov, od tega bodo za nakup in montažo opreme porabili tri milijone evrov. Mariborska univerza bo prispevala pet odstotkov potrebnih sredstev, preostala bosta v razmerju 85 proti 15 odstotkov zagotovili Evropska unija in država. Nekateri laboratoriji bodo v novih prostorih, druge bodo uredili v starih. Poleg dveh že obstoječih sledilnikov sončnih žarkov za pretvorbo sončne energije v električno v neposredni bližini lani zgrajenega Inštituta za energetiko bodo postavili še sedem novih, dodatna majhna zgradba bo služila za proučevanje vremenskih vplivov na energetske izgube stavb.
Med naročniki tudi Hidria
»Celoten kompleks bo omogočal različne vrste raziskav s področja energetike (strojne, elektro- in jedrske). Želimo si pridobiti sodobna znanja, da bomo lahko izvajali aplikativne raziskave za potrebe slovenskega in tujega gospodarstva,« pravi Hadžiselimovič. »Kolegi v jedrskih laboratorijih bodo imeli opremo za delo na razvoju tankoplastnih senzorjev, namenjenih za objekte, kot je krška jedrska elektrarna.«
Na fakulteti za naročnike, med njimi je koncern Hidria, že izvajajo raziskave, vezane na pogone za električna vozila, pametna omrežja, načrtovanje vetrnih in vodnih turbin, vedno pomembnejši postaja energetski menedžment. Na prvi dan predavanj na fakulteti oktobra 2008 so začetek gradnje laboratorijev v Vrbini – predvidenih jih je bilo 19, poleg tega še 11 predavalnic in 56 kabinetov – napovedovali v roku enega leta, a gospodarska kriza je velikopotezne načrte, ocenjene na 25 milijonov evrov, za vedno pokopala.
»Po gradnji prizidka bodo drugi prostori fakultete še naprej na Hočevarjem trgu, kamor po našem prepričanju tudi spadajo,« pravi tajnik Janez Omerzu. Izobraževalna in raziskovalna dejavnost sta do zdaj potekali v prizidku matične zgradbe ustanove, ki je v občinskih prostorskih načrtih – tudi zaradi gradnje knjižnice – predviden za rušitev.
