Devica na jezeru skrivala 400 let stare freske

Zgodnjebaročne poslikave, ki so jih odkrili med obnovo župnijske cerkve v Šmarju pri Jelšah, bodo restavrirali prihodnje leto.
Objavljeno
12. oktober 2018 08.00
Posodobljeno
12. oktober 2018 08.00
Župnik Tadej Linasi (levo) in višji konservator celjske enote ZVKDS Matija Plevnik si ogledujeta freske v zvonici. Zadaj je ladja cerkve z novim, večjim korom. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Šmarje pri Jelšah – Podobo sv. Barbare v zvonici, prostoru, ki vodi v zvonik, so v cerkvi Marijinega vnebovzetja odkrili že pred leti. Tako so v celjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pričakovali, da se v zvonici pod ometom skriva še kakšna baročna poslikava. Niso pa pričakovali, da bodo naleteli na pravi zgodnjebaročni biser, ki ga bo zaradi izjemnosti najdbe restavratorski center obnovil v sklopu svoje redne dejavnosti.

image
Podobo sv. Barbare so v zvonici cerkve Marijinega vnebovzetja odkrili že pred leti. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Zvonica je zdaj zelo pisana. Poleg sv. Barbare so odkrili podobo sv. Katarine Aleksandrijske, angele muzikante, Boga Očeta, celoten motiv oznanjenja, torej Marije, ki ji nadangel oznani, da bo spočela Jezusa. Deloma so najdbo pričakovali, je dejal višji konservator celjske ZVKDS Matija Plevnik: »Nismo pa pričakovali odkritja v takšnem obsegu. Presenečeni smo bili, ko smo odkrili tako lep, celovit, zgodnjebaročno občuten prostor. Gre za res visoko kakovost, visoko likovno znanje. V tej regiji je to prvovrstno odkritje. Ker je najdba izjemna, je strokovnjakinja na tem področju dr. Marjeta Ciglenečki predlagala, da obnovo prevzame restavratorski center. Pomoč je ponudilo celotno vodstvo ZVKDS in naročilo restavratorskemu centru, naj freske v prihodnjem letu v okviru svoje redne državne javne službe temeljito restavrira in delno rekonstruira.«

image
Novoodkritje je tudi sv. Katarina Aleksandrijska. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Freske so po celotni površini nekako naluknjane. Plevnik je pojasnil, da se s tem srečujejo v številnih objektih: »Da bi se novi omet bolje oprijel, so po navadi, tudi v večini cerkva, zidove natolkli s cepinom. Ampak to je mogoče domodelirati in retuširati.« Po drugi strani pa je freske v tako dobrem stanju ohranil prav debeli omet, pod katerim so bile skrite. Poškodovane so le na tistih delih, kjer so pred nekaj desetletji napeljali elektriko.
 

Drugod ostajajo v 19. stoletju


Prostor, kjer so odkrili 400 let stare freske, je manjši del cerkve, ki jo obnavljajo v celoti in ki je že dobila tudi prizidek, da so lahko razširili pevski kor. Ladja cerkve bo ohranila podobo, kot se je spominjajo farani, je dejal Plevnik: »Ni znano, koliko so v ladji ohranjene morebitne starejše poslikave, zato smo se raje odločili, da bomo predstavili to zadnjo fazo, ki je najbolj celovita. Na oboku ohranjamo poslikave iz 19. stoletja, v baročnih kartušah štiri evangeliste in Marijino vnebovzetje.«

image
Ladja cerkve ostaja taka, kot jo farani poznajo, le da bo obnovljena, vključno z opremo. FOTO: Špela Kuralt/Delo


Cerkev je nujno potrebovala obnovo predvsem zaradi vlage, ki jo uničuje že stoletja, tudi v zadnjem velikem poletnem neurju je bilo v njej polno vode. Ni torej naključje, da so cerkev poimenovali Devica na jezeru. Da jo bo treba obnoviti, je župnik in dekan Tadej Linasi ugotovil takoj ob prihodu pred osmimi leti: »Cerkev ima nesrečo, da stoji na najnižji točki v kraju in je bila zaradi vlage zelo poškodovana, tudi njena oprema. Zaradi bližine kalvarije s kapelicami in cerkvijo sv. Roka je bila tudi ves čas nekako zapostavljena. Je pa prav ona dala ime temu kraju.«
image
Freske bo restavratorski center restavriral prihodnje leto. FOTO: Špela Kuralt/Delo

 

Baročni biseri


Cerkev Marijinega vnebovzetja skupaj s kalvarijo oziroma štirinajstimi baročnimi kapelicami križevega pota in cerkvijo sv. Roka na vrhu hriba, ki se pne nad Šmarjem, riše navidezno baročno os. Z obnovo cerkve naj bi to os spet obudili, čeravno jo zdaj kakšna druga višja stavba tudi že seka. Cerkev v središču Šmarja pa tudi kalvarija in sv. Rok so spomeniki lokalnega pomena. In vsi sodijo v barok, ki je v tem koncu države močno prisoten, zato tudi ni naključje, da je prav v Šmarju pri Jelšah muzej baroka.

image
Angeli muzikanti v zvonici. FOTO: Špela Kuralt/Delo


»Regija je zelo zaznamovana s prvovrstnim barokom v slovenskem, mogoče tudi širšem prostoru,« je dejal Plevnik, ki pravi, da bo z obnovo na novo odkritih fresk z bogatimi cvetličnimi ornamenti in živimi barvami to »eden lepših zgodnjebaročnih prostorov«.