
Naročite se
|Prijavite se
Več fakultet po državi ta teden pripravlja tako imenovane poletne šole za dijake. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani že od ponedeljka skupina vedoželjnih dijakov raziskuje kemijo prek praktičnega dela. Cilj poletne šole je pokazati, da je eksperiment gibalo napredka, eksperiment pa je treba znati opazovati in pravilno razložiti. Štiri dijake pa čez dober teden čaka še kemijska olimpijada.

Šestnajst dijakov od prvega do četrtega letnika iz različnih slovenskih krajev že ves teden vsak dan eksperimentira na ljubljanski kemijski fakulteti. Poletno šolo so pripravili že sedemnajstič, je pojasnil doc. dr. Bojan Šarac: »Najpomembnejši cilj je, da dijakinje in dijaki vidijo, da je kemija v osnovi eksperimentalna veda. Cilj je tudi, da znajo eksperiment opazovati, kaj se dogaja, da vidijo spremembe in da znajo opažanja razložiti. Udeleženci dobijo navodila pred začetkom delavnice, potem pa sami eksperimentirajo v laboratoriju, opažanja zapisujejo v delovne liste, na koncu pa z mentorji interpretirajo.«
Predznanje dijakov je zelo različno, je dejal Šarac: »Ko smo začeli v ponedeljek, smo ugotovili, da nekateri predznanja nimajo.« Prof. dr. Miha Lukšič je dodal: »To je kot pri kuharskem tečaju. Nekateri že znajo kuhati, pa se ga udeležijo, da bi znali več, nekateri ne znajo ničesar in se želijo naučiti. Vsi imajo isti recept, a ne bodo dobili enake torte. Enako velja za eksperiment. Vse gre po navodilih, enemu uspe, drugemu ne. V šolah navadno primanjkuje časa prav pri eksperimentih, mi pa si želimo, da bi presegli piflanje 'receptov'. Da bi se naučili, kaj smo dobili iz eksperimenta, zakaj smo to sploh počeli, čemu to služi.«

Med udeleženci poletne šole sta tudi Tisa Lombar in Vid Kodrič, oba člana slovenske ekipe za 58. Mednarodno kemijsko olimpijado, ki se bo 10. julija začela v Taškentu. Tisa je povedala, da sta se za poletno šolo odločila, ker bosta to prakso uporabljala tudi na olimpijadi: »Razmišljala sva, da bi bilo dobro, če še malo ponoviva standardne postopke, pridobiva hitrost in učinkovitost. Pa še zabavno je in dobra družba.«
Slovenijo bosta poleg Tise in Vida zastopala še Lea Hrvatin in Staš Grčar Vidmar. Na kemijski fakulteti so dijake izbrali z več testi. Od januarja do maja so se intenzivno pripravljali, vsako soboto so na fakulteti preživeli približno šest ur. Ko je bila izbrana ekipa, so imeli še laboratorijske priprave. Naloge na olimpijadi so zahtevne, je pojasnil Staš: »To je snov, ki jo obravnavajo na diplomskem študiju, vsako leto so še dodatne snovi, na katere se je treba pripraviti. Recimo letos je fotokemija, organokovinska kemija in termodinamika.«

Staš je šele v drugem letniku, pa je že član ekipe za olimpijado: »Lahko rečem za vse, da je to predvsem osebni dosežek. Dokažeš si, česa si sposoben, ker vložiš res veliko dela.« Staš edini prihaja iz Gimnazije Bežigrad, drugi so z Gimnazije Vič. Očitno to ni naključje, je povedala Lea: »Naša gimnazija je zelo močna pri kemiji. Imamo profesorja Andreja Smrduja, ki nas pripravlja od 1. septembra in nam veliko stvari razloži, ki nam pridejo prav pri nadaljnjih pripravah.« Da je prav šola tista, kjer se vse začne in je ključna za nadaljnjo rast, je prepričan tudi Lukšič: »Da se šola samo pohvali, da njihov dijak hodi na priprave za olimpijado ali da je nanjo šel, ni dovolj. Potrebnega je veliko popoldanskega angažmaja profesorja. Tudi raven je precej nad srednješolsko vsebino in od profesorja zahteva, da se poglobi.«
Vid in Tisa sta Slovenijo zastopala že lani, prav vsi v ekipi so osvojili medalje. Pričakovanja so tako tudi letos visoka, a hkrati se zavedajo, da bo v Taškent prišlo skoraj 400 dijakov z vsega sveta, konkurenca je velika. Zanesti se morajo samo na svoje glave, saj tekmovalcem poberejo vse elektronske naprave. Tudi zato, da ni komunikacije z mentorji, ki bodo naloge prevedli in jih nato tudi popravljali. Na vprašanje, ali takoj vidijo, da bo neka naloga povzročala sive lase, je Lukšič z nasmehom odgovoril, da so naloge vsako leto težje. »Ker je olimpijada v Uzbekistanu, to je bolj ruska šola, pričakujemo začinjene naloge.«
Čeprav je olimpijada tekmovanje, je Vid jasen: »Pomemben vidik je tudi spoznavanje vseh študentov, dijakov z vsega sveta. To je največji bonus olimpijade.« Tisa je sklenila: »Pa hkrati potuješ. Letos je Uzbekistan, lani je bil Dubaj.«

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je ta teden četrtič pripravila brezplačni poletni raziskovalni tabor. Dijakinje in dijaki so raziskovali gibanje mehurčkov v vodi in njihovo računalniško simulacijo, analizirali aerodinamične lastnosti letal, spoznavali robotizirano proizvodnjo in pametne tovarne ter raziskovali delovanje ekološko prijazne vodne hidravlike.
»Mladim želimo pokazati, da je inženirstvo predvsem ustvarjanje rešitev za izzive sodobne družbe. Pet dni preživijo v raziskovalnem okolju, sodelujejo z našimi raziskovalkami in raziskovalci ter spoznajo, kako nastajajo tehnologije prihodnosti,« je dejal dekan prof. dr. Jernej Klemenc. Dodal je, da posebnega predznanja ne pričakujejo: »Pomembnejši so radovednost, pripravljenost na sodelovanje ter želja po raziskovanju in iskanju novih rešitev.«
Na tabor so prišli dijaki iz gimnazij in srednjih strokovnih šol iz vse Slovenije. Klemenc je poudaril, da je vpliv tabora velik, pa ne zgolj pri pridobivanju novih študentov: »Kot največja ter vodilna izobraževalna in raziskovalna ustanova na področju strojništva v Sloveniji čutimo odgovornost, da pri mladih krepimo zanimanje za tehniko in razvoj. Slovenija potrebuje več inženirk in inženirjev, saj prav oni ustvarjajo tehnologije, ki povečujejo konkurenčnost gospodarstva in izboljšujejo kakovost življenja.«
Komentarji