Dijaki pod povprečjem v finančni pismenosti

Ljubljana – Petnajstletniki so pri preverjanju finančne pismenosti v povprečju dosegli 485 točk, kar je manj od povprečja v OECD, ki znaša 500 točk. Na vrhu so tudi tokrat šanghajski dijaki, ki jim sledijo belgijski iz flamskega dela države.

Slovenija se je s tem dosežkom na lestvici sodelujočih držav uvrstila v rang od 9. do 14. mesta. Po besedah direktorice Pedagoškega inštituta dr. Mojce Štraus je ne moremo ločiti od ZDA, Ruske federacije, Francije, Španije, Hrvaške in Izraela, saj se njen dosežek statistično pomembno ne razlikuje.

Temeljno raven finančne pismenosti – ta je opredeljena kot poznavanje in razumevanje finančnih pojmov in tveganj ter njihovo uporabo pri sprejemanju odločitev – dosega 82 odstotkov učencev (povprečje v OECD je 85), peto, najvišjo, pa le še šest odstotkov (v OECD deset). Slovenija sicer prednjači vsaj v eni stvari: 90 odstotkov petnajstletnikov je odgovorilo, da imajo bančni račun, kar je najvišji odstotek med 18 državami.

Učenci so reševali tudi naloge iz bralne in matematične pismenosti, zato so raziskovalci oblikovali pričakovanja glede njihovih dosežkov pri finančni pismenosti. »Tudi ti dosežki so pod pričakovanji,« opozarja Mojca Štraus, nacionalna koordinatorica raziskave Pisa. V večini držav ni razlik med spoloma, le v Italiji so fantje bolj uspešni od deklet. »So pa pri finančni pismenosti boljši fantje, ki so se pri bralni in matematični pismenosti izkazali z enakimi dosežki kot dekleta. Tisti fantje, ki so pri branju in matematiki enako dobri kot dekleta, so torej pri finančni pismenosti od njih boljši,« dodaja Mojca Štraus.

Dosežki na različnih področjih naj bi bili povezani tudi s socialno-ekonomskim in kulturnim statusom, a pri finančni pismenosti lahko tako pojasnijo le 16 odstotkov razlik. »Drugi dejavniki ta trenutek še niso raziskani, lahko pa domnevamo, da so povezani z osnovnimi dosežki pri bralni in matematični pismenosti. V preverjanjih, ki niso tako šolska, in v neznanih situacijah se slovenski dijaki očitno težje znajdejo,« še pojasnjuje Mojca Štraus. Slabše so se namreč izkazali tudi pri reševanju problemsko zasnovanih nalog, torej tistih, pri katerih metoda reševanja ni takoj razvidna.

Starši že dalj časa opozarjajo, da bi morali otroke v šolah naučiti misliti, posamezni strokovnjaki pa tudi, da je nesmiselno tistih 60 ali 70 odstotkov otrok, ki jim matematika ne leži, siliti s snovjo, ki je nikoli ne bodo obvladali. Namesto tega bi jih morali naučiti računati in seznaniti se z osnovami finančnega poslovanja. Rezultati Pise to potrjujejo. Po besedah direktorja urada za razvoj šolstva Aleša Ostrojška je zdaj na potezi strokovna javnost, ki mora v teh podatkih prepoznati izzive. Za finančno opismenjevanje je po besedah Irene Simčič iz zavoda za šolstvo najprimernejši predmet gospodinjstvo, ki ga v tujini poznajo tudi kot Home Economics. »Učenci morajo že v sedmem razredu vedeti, kaj so gotovinsko plačevanje, varčevanje in delnice. Učitelj gospodinjstva ima edini v dodiplomskem študiju tudi modul ekonomika. Denar obravnavajo pri zgodovini iz historičnega stališča, pri matematiki v smislu merskih enot, samo pri gospodinjstvu pa v ekonomskem smislu.« Predmet je umeščen v drugo triado in Irena Simčič pravi, da bi vplival na finančno pismenost, če bi ga nadaljevali tudi kasneje.