Dilema o zakonu ne sme biti dilema o drugem tiru

Koper – Do referenduma o zakonu o drugem tiru je še 15 dni, razprava pa tako kompleksna, da bodo mnogi težko razumeli vse podrobnosti spopada za najnujnejši infrastrukturni projekt v državi. Čeprav so stališča do slabega zakona poenotena, je razlika med razpravljavci očitna: nekateri bi radi čim prej imeli nov dvojni tir, drugi pa iščejo vse mogoče izgovore za vrnitev v leto 1996.

Na referendum ne bom šel, ker je povsem vseeno, kakšen bo izid, je na okrogli mizi, ki so jo v Kopru pripravili predstavniki lokalne SD, izjavil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Peter Majcen. Nadaljevanje gradnje drugega tira bo odvisna predvsem od politične volje in sposobnosti vladajočih v sedanji vladi ter najodgovornejših v državnih podjetjih in službah. Na referendum ne bo šel, ker bi moral glasovati proti zelo slabemu zakonu, hkrati pa je prepričan, da pobudniki referenduma s svojimi stališči delujejo proti čim hitrejši gradnji nove železniške povezave. V koprskem lokalnem odboru SD imajo drugačno mnenje kot v centrali SD, ki je pred dvema dnevoma imela sicer veliko pripomb na zakon. Ker pa so dobili zagotovila, da je zakon namenjen zgolj razbremenjevanju slovenskih davkoplačevalcev, da torej le uzakonja zunajproračunski način financiranja, zato zakonu ne bodo nasprotovali.

Tri pojasnila

Včeraj se je oglasil koordinacijski odbor Sveta za civilni nadzor projekta drugi tir, ki ga zastopa ekonomist Jože P. Damijan, in pozval k določenim zagotovilom oziroma pojasnilom. »Če vlada ni pripravljena storiti teh nekaj majhnih korakov, bomo člani sveta glasovali proti zakonu in k temu pozvali vse Slovence, da tako preprečimo koruptivno plenjenje slovenskih družb in davkoplačevalcev v vrednosti skoraj 400 milijonov evrov,« so zapisali v svetu za civilni nadzor.

Infografika: Delo

Damijan trdi, da ne drži trditev vlade, da bi z zavrnitvijo zakona padla tudi gradnja drugega tira. Prav tako po njegovem mnenju ni resnična trditev pobudnikov referenduma in desnih političnih strank, da bi z zavrnitvijo zakona padla trasa sedanjega »zlatega tira«. »V tej kakofoniji manipulacij in laži se izgublja glas razuma in strokovnosti,« pravi Damijan. Zakon govori le o »čudaški organiziranosti in financiranju nove proge ter nikakor ne o trasi.« Trasa je bila določena leta 2005, marca lani pa je bilo izdano veljavno gradbeno dovoljenje. Poleg tega se že gradi izvlečni tir, poteka razpis za pripravljalna dela in vlada se je prijavila za evropsko sofinanciranje. »Vse to brez zakona. V evropskih razpisih ni nikjer pogoja, da morajo v tem projektu sodelovati zaledne države in da mora gradnja potekati na koncesijski način. To je izmišljotina, ki projekt draži in omogoča lastninjenje SŽ in Luke tujcem. Naš izračun kaže, da bi takšno progo (en tir z nastavkom za dvotirno progo) lahko zgradili za 776 milijonov evrov namesto predvidenih 961 milijonov. Ob normalnem načinu financiranja (brez koncesije in zalednih držav) bi odpadlo za še dodatnih 180 milijonov evrov dodatnih stroškov financiranja,« trdi Damijan.

Damijan: Slovenija ima dovolj denarja za drugi tir

Damijan še trdi, da ima Slovenija dovolj denarja za ta projekt: 163 milijonov evrov pričakuje od julijske prijave za evropska sredstva, 80 milijonov nepovratnih sredstev iz kohezijskih skladov, 200 milijonov kapitalskega deleža države, do 300 milijonov evrov kredita Evropske investicijske banke in banke SID. Če k temu znesku dodamo že porabljenih 50 milijonov evrov, 14 milijonov za izvlečni tir in 44 milijonov za pravkar razpisana pripravljalna dela, dobimo 933 milijonov evrov, kar je več kot dovolj za racionalno in strokovno zasnovano progo, za katero potrebujejo 776 milijonov evrov. Prispevek Madžarske je povsem nepotreben. Poleg tega bi s povečano takso za tovorna vozila, z večjo uporabnino za železnico in koncesijsko dajatvijo Luke Koper zagotovili dovolj za odplačevanje najetih posojil. Dodatna taksa za pretovor v Luki Koper pri tem sploh ne bi bila potrebna.