Do prvih posnetkov v hladilnici nekdanje mesnice

Slovenj Gradec – Družinski album ima vsaka družina, mestnega pa po zaslugi domačinke, fotografinje Katje Goljat, skoraj zagotovo le Slovenj Gradec. Na ogled je v Koroški galeriji likovnih umetnosti in je poklon avtorice rodnemu kraju ob njegovem jubileju. V njem so ljudje z ulice, ki jih je avtorica pred objektiv povabila naključno, med hitenjem po opravkih.

»Pred dvema letoma je v Slovenj Gradcu potekal projekt z naslovom Kje je prostor?. Ustvarjalcem je ponudil v brezplačno uporabo prazne prostore v središču mesta. To je bila priložnost, da se povežem z rodnim krajem in ljudmi, srečam stare znance ter spletem nove vezi,« je dejala Katja Goljat. S pomočjo Anje Šuler je v hladilnici nekdanje mesnice uredila začasni fotografski studio. Ker je želela ustvariti množico portretov, se je naslednje leto selila v prostor v Ozki ulici, nazadnje, junija letos, še v recepcijo Koroške galerije likovnih umetnosti. V treh letih je ustvarila 320 portretov.

Mesto kot velika družina

»Album asociira na družinsko fotografijo, in ker je Slovenj Gradec majhno mesto, kot ena velika družina, sva s Karin Potočnik dobili idejo, da bi moje delo predstavili v tej obliki,« pravi Katja. Za portretiranje je osebno nagovorila mimoidoče na ulici. Naključno. Postavila jih je pred nevtralno ozadje, v albumu pa so razvrščeni drug ob drugem, na fotografijah enakega formata. »Za veliko portretirancev je bilo na začetku malce nelagodno, saj nas večina noče stopiti pred objektiv, zato je bilo treba ljudem vliti zaupanje. Širok nasmeh, ki si ga posameznik nadane pri fotografiranju, večinoma prekriva pravo osebnost, zato sem portretirance prosila, da poskusimo brez nasmeha. Nič nisem hotela dodati, poskušala sem jih nagovoriti, da so čim bolj naravni, takšni, kakršni so.« 

Toda kako prepričati ljudi, ki po ulici hitijo po opravkih, da se za hip ustavijo in celo stopijo pred objektiv? »To je bil zame največji izziv, predvsem pa sem to jemala kot pozitivno intervencijo v človekov vsakdanjik. V veliko pomoč sta mi bili tudi Tina Banfro in Danica Jeromel,« pravi Katja.

Fotografijo je študirala v Sežani in na Danskem, pred tem kulturologijo na fakulteti za družbene vede. Leta 2013 je za serijo Varuhi ptic prejela nagrado za najboljšo fotografijo revije Emzin. »Takrat sem dojela, da je fotografija moj medij,« je povedala avtorica, ki dela lastne in skupinske projekte, večinoma v polju avtorske dokumentarne fotografije.

Na epilog čaka še več zgodb

»Samo s fotografijo ne preživim, zato se večkrat znajdem v vlogi organizatorke, običajno v povezavi z videosnemanjem. »Zadnje leto obiskujem srečanja pod mentorstvom Klavdija Slubana, kjer oblikujem fotografsko zgodbo o svojih starših. Na svoj epilog čaka še nekaj zgodb: portreti in intervjuji Američanov v prirejenih avtobusih, zgodba uporabnikov tovarne Rog, ki jo delam skupaj z Matjažem Ruštom, Ljubljanske dame in tako naprej. Ustvarjam tudi na film; črno-bele filme in fotografije razvijam sama. Priprave pa potekajo tudi za jesensko razstavo v Rovinju, kjer bova z Andrejem Firmom razstavljala lastne analogne fotografije, narejene s fotografsko emulzijo, razvite pa bodo naravnost na steno.«

Album s portreti Slovenjgradčanov, ki so v recepciji Koroške galerije likovnih umetnosti na ogled do konca poletja, bo Katja Goljat prihodnje leto izdala v knjižni obliki. »S fotografiranjem Slovenjgradčanov sem želela ustvariti presek družbe v določenem času in prostoru. Upam, da sem z avtorskim pristopom ustvarila dokument, ki bo pomemben tudi našim zanamcem.«