Dobavitelji slovenski, meso tudi iz tujine

Preverili smo, od koga nabavlja 11 naključno izbranih ustanov, od šol in bolnišnic do vojske in zaporov. 
Fotografija: Prejšnji mesec so v OŠ Grm iz Novega mesta preverili poreklo dobrih 1000 kilogramov mesa, ki so ga pripravili. Iz Slovenije ga je bilo 72 odstotkov, iz Nemčije 14, iz Nizozemske osem, iz Madžarske sedem. FOTO: Roman Šipić
Odpri galerijo
Prejšnji mesec so v OŠ Grm iz Novega mesta preverili poreklo dobrih 1000 kilogramov mesa, ki so ga pripravili. Iz Slovenije ga je bilo 72 odstotkov, iz Nemčije 14, iz Nizozemske osem, iz Madžarske sedem. FOTO: Roman Šipić

Ob aferi s sporno poljsko govedino je bilo večkrat izpostavljeno, da uvoženo meso slabše kakovosti in nižje cene pogosto pristane v šolah, bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih javnih zavodih, ki se pri naročanju hrane prek sistema javnih naročil ravnajo večinoma po ceni. Javnih zavodov, ki naročajo hrano, je preko 740. Pri naključno izbranih devetih smo preverili, kakšnega porekla so meso in mesni izdelki v obrokih, ki jih pripravljajo.

Največji zdravstveni ustanovi v državi, ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC Ljubljana), preko desetletje sveže meso dobavlja Mesarstvo Oblak iz Žirov, ki se pojavlja tudi kot dobavitelj mesa pri več drugih zavodih, ki smo jim poslali vprašanja. Po besedah komercialista Naceta Oblaka, je mesno-predelovalno podjetje iz Žiri med največjimi dobavitelji mesa prek sistema javnih naročil. Z mesom oskrbuje tudi ministrstva, vojsko in »skoraj vse« druge bolnišnice v Sloveniji.

UKC Ljubljana je za nakup svežega mesa in mesnih izdelkov – tako konvencionalnih kakor ekoloških – v letu 2017 skupaj z DDV odštel 492.280 evrov. S poreklom mesa se očitno ne ukvarjajo preveč, saj so podali zgolj oceno, da je približno polovica slovenskega. Natančnejši je bil Oblak, po njegovih besedah je okoli 70 odstotkov mesa za paciente in osebje kliničnega centra slovenskega, ostalo uvozijo iz Nemčije, Litve, Poljske in Nizozemske.

Tudi uvoženo meso je pod strogim nadzorom, je zagotovil Oblak. Njihovi zaposleni pred sklenitvijo pogodbe za dobavo mesa predhodno obiščejo vse farme v tujini. V klavnici je pri vseh nakladah prisoten njihov agent, ki meso pregleda. Doslej še ni zavrnil nobene pošiljke. Svežina je zagotovljena – goveji trupi se vedno nakladajo dan po klanju in dostavijo do njihovega mesarstva, kjer ga ustrezno predelajo.

Potrošnja mesa. FOTO: Infografika
Potrošnja mesa. FOTO: Infografika


Cena uvoženega mesa je zelo podobna ceni slovenskega, je Oblak zanikal trditve, da je glavni razlog za uvažanje mesa nižja cena. Po njegovem se uvaža zato, ker dobavitelji ne morejo zagotoviti zadostnih količin mesa slovenskega porekla, ne le prašičjega, s katerim je Slovenija zgolj 30-odstotno samooskrbna. »V javnosti krožijo podatki, da smo samooskrbni z govedino in perutnino, ne povedo pa, da, se ogromno živih ali zaklanih živali izvozi v Turčijo, Avstrijo, Italijo in Hrvaško. Če odštejemo izvoz, so podatki o samooskrbi popolnoma drugačni.«

Koliko mesa izvozimo? FOTO: Infografika Delo
Koliko mesa izvozimo? FOTO: Infografika Delo


V UKC Ljubljana so zanikali, da je cena mesa glavni kriterij sklenitve pogodbe o javnem naročilu s ponudnikom. »Vse ponudnike najprej ocenimo strokovno in šele če po tej plati ustrezajo, jih razvrstimo še po ceni. Če ponudniki strokovno ne ustrezajo, jih zavrnemo, tudi če so ponudili najnižjo ceno.« Strokovne zahteve obsegajo več alinej, med drugim, da mora ponudnik ves čas zagotavljati sveže meso – integralne kose do 72 ur in mleto meso do 24 ur –, voznik pa mora na zahtevo strokovnega osebja UKC, službe bolniške prehrane in dietoterapije predložiti termografski izpis hlajenja vozila. Skladnost živil s strokovnimi zahtevami ob vsaki dobavi preverjajo tehnolog, vodja kuhinje in skladiščnik.
 

Poslanci z izjemo svinjine jedo slovensko meso


V poslanski menzi uporabljajo meso in mesne izdelke mesarstva Bradač iz Kočevja; z izjemo hrvaške svinjine, ki predstavlja približno petino skupne porabe mesa, je drugo meso slovenskega porekla. Lani so za obroke porabili 6.120 kilogramov mesa in mesnih izdelkov v skupni vrednost 26.500 evrov.  
 

Kaj je elita na gimnaziji Bežigrad?


Na gimnaziji Bežigrad, kjer se kali slovenska elita, prehrano za dijake in zaposlene organizira zunanji pogodbeni izvajalec gostinstvo Badovinac, ki ni zavezanec za nabave preko javnega razpisa. Perutninsko in puranje meso ter izdelke iz njiju, ki so slovenskega porekla, nabavlja od Perutnine Ptuj in Pivke perutninarstva. Slovenska je tudi vsa govedina, ki jo dobavlja Hočevar Agro trgovina. Svinjino in izdelke iz nje za šolske obroke pa dobavljajo Celjske mesnine. Večina je slovenske, »največ deset odstotkov« pa po besedah direktorja Milana Badovinca uvožene iz Avstrije ali Nemčije. Dobavitelj mesnih izdelkov je Kras.

Lani je omenjeno gostinstvo za bežigrajsko gimnazijo nabavilo okoli 7.500 kilogramov mesa v vrednosti 33.000 evrov. »Pri zagotavljanju mesa in mesnih izdelkov slovenskega izvora nimamo težav. Ponosni smo, da za dijake in zaposlene pripravljamo hrano s kakovostnim mesom in izdelki,« se je še pohvalil Badovinac.

Pri pripravi javnih razpisov ni mogoče zahtevati, da morajo biti vsa živila, tudi meso, slovenskega porekla. FOTO: Getty Images/istockphoto
Pri pripravi javnih razpisov ni mogoče zahtevati, da morajo biti vsa živila, tudi meso, slovenskega porekla. FOTO: Getty Images/istockphoto

 

Osnovne šole


Osnovna šola Grm v Novem mestu pri nabavi mesa vrsto let sodeluje s slovenskimi (preverjenimi) dobavitelji, je povedal vodja šolske prehrane Matej Povž. »Nismo odvisni samo od enega, kar dodatno pripomore k temu, da dobivamo boljšo kakovost. Verjetno se tega zavedajo tudi dobavitelji, zato je delež slovenskega mesa precej visok.« Meso in mesne izdelke za 807 učencev dobavljajo Pivka perutninarstvo, mesarstvo Oblak, Hočevar Agro trgovina in kmetija Zabukovec.

Za januar letos so v šoli preverili poreklo dobrih 1000 kilogramov mesa, ki so ga pripravili. Iz Slovenije ga je bilo 72 odstotkov, iz Nemčije 14, iz Nizozemske osem, iz Madžarske sedem. Letno nabavijo za okoli 37.000 evrov mesa, ki predstavlja tretjino vseh živil v obrokih.

V osnovni šola Stična, ki spada med tri največje pri nas, meso in mesne izdelke nabavljajo pri lokalnem mesarstvu Maver, in pravijo, da je večinoma slovenskega porekla. »Glavni kriterij pri nabavi je cena. Imamo pa srečo, da doslej nismo imeli težav pri kakovosti mesa in mesnih izdelkov dobavitelja,« so zapisali.

Osnovna šola Škofljica, ki je prav tako med tremi največjimi, meso in mesne izdelke dobavlja od Perutnine Ptuj, Bio dobrot in mesarstva Oblak. Vsi trije dobavitelji imajo za svoje izdelke certifikat Izbrana kakovost Slovenija, ki zagotavlja slovensko poreklo pridelave in predelave. Težav pri dobavi slovenskega mesa doslej niso imeli. Ponudbe za nakup mesa in mesnih izdelkov izbirajo na podlagi ponudbene vrednosti in varnosti ter varnosti in kakovosti živil, je sporočila vodja prehrane Ingrid Habula.
 

Domova starejših


V domu ob Savinji Celje, kjer skrbijo za 248 stanovalcev, meso in mesne izdelke naročajo od Celjskih mesnin in Perutnine Ptuj. Okoli 85 odstotkov mesa je slovenskega porekla, slovenska je vsa govedina in perutnina. Lani so nabavili 13 ton mesa in mesnih izdelkov v vrednosti nekaj čez 100.000 evrov.

Koroški dom starostnikov s 355 stanovalci v dveh enotah ima tri dobavitelje: mesarstvo Smolar iz Dravograda, mesarijo Lečnik iz Raven na Koroškem in Perutninarstvo Pivka, ki mu dobavljajo meso in mesne izdelke izključno slovenskega porekla. Lani so za pripravo obrokov porabili 16.522 kilogramov svežega mesa in 5.551 kilogramov mesnih izdelkov v vrednosti 104.000 evrov. Tudi oni pri zagotavljanju mesa slovenskega porekla nimajo težav, je zapisal direktor Srečko Mlačnik.
 

Protokol


Javnemu gospodarskemu zavodu Brdo, pod okrilje katerega spadajo kongresni center Brdo, hotel Brdo, vila Bled in grad Strmol, piščančje meso dobavlja Perutnina Ptuj, druge vrste mesa pa Panvita. Lani je zavod nabavil za okoli sto tisoč evrov svežega (telečjega, svinjskega, račjega, gosjega, junčjega in jagnječjega) mesa in za 20.000 evrov svežih in trajnih mesnih izdelkov, je podatke posredovala direktorica Špela Munih Stanič.
 

Vojska 


Obroke vojakov in vojakinj sestavljajo meso in mesni izdelki, ki jih ministrstvo za obrambo nabavlja od štirih dobaviteljev, s katerimi ima sklenjene pogodbe. Mesarstvo Oblak v vojaške kuhinje dobavlja sveže meso in izdelke, divjačinsko in žrebičje ter ekološko meso, Kras trajne mesne izdelke, Celjske mesnine poltrajne mesne izdelke, Perutnina Ptuj piščančje meso. Statistike o poreklu dobavljenega mesa v vojski ne vodijo. Lani so v vojašnicah pojedli 122 ton mesa – največ perutninskega, govejega in svinjskega.
 

Zapori


V šestih zaporih, ki delujejo na 14 lokacijah, in prevzgojnem domu za mladoletnike imajo sklenjeno pogodbo za dobavo mesa s Celjskimi mesninami. Te po besedah direktorja Izidorja Krivca javnim zavodom dobavljajo slovensko govedino, svinjino pa uvažajo. Za javna naročila se podjetje vse redkeje poteguje, saj s ponudbo slovenske govedine in svinjine težko konkurira »poljski dampinški logiki«. Javni zavodi se po izkušnjah Krivca, ki je tudi predsednik upravnega odbora GIZ Mesne industrije Slovenije, se pri nabavi odločajo predvsem na podlagi najnižje cene.

Po aferi s poljskim mesom je završalo po vsej Evropi. FOTO: Peter Irman
Po aferi s poljskim mesom je završalo po vsej Evropi. FOTO: Peter Irman

 

Javna naročila spodbujajo kakovost


Pri pripravi javnih razpisov ni mogoče zahtevati, da morajo biti vsa živila, tudi meso, slovenskega porekla, vendar zakon o javnih naročilih omogoča, da naročniki lahko dajejo prednost kakovosti, denimo ekološkim in lokalno pridelanim živilom, pred ceno. Na ministrstvu za javno upravo konkretnih podatkov o mesnih izdelkih v javnih zavodih nimajo, ne strinjajo pa se s pavšalno oceno, da meso slabše kakovosti pristane predvsem v javnih zavodih. »Prej velja prav nasprotno,« poudarjajo. »Zakon o javnem naročanju, ki velja od aprila 2016, je še posebej poudaril obveznost javnih naročnikov, tudi javnih zavodov, da kupujejo kakovostna živila in prednostno upoštevajo kriterije kakovosti.« Pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil morajo tako prednostno upoštevati živila v shemah kakovosti (tudi shemi Izbrana kakovost Slovenija), živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti, ter živila, ki so trajnostno pridelana in predelana, in pri katerih je zagotovljena višja kakovost z vidika večje svežine ali nižjih okoljskih obremenitev pri prevozu.

Obenem zakon omogoča izločitev 20 odstotkov vrednosti vseh živil iz postopkov javnega naročanja, kar pomeni, da lahko naročnik iz postopka javnega naročanja izloči večkrat po 80.000 evrov živil, ter nabavo neposredno pri pridelovalcih oziroma predelovalcih. Dodatno uredba o zelenem javnem naročanju za vse naročnike določa, da mora delež ekoloških živil in živil, ki izpolnjujejo eno, več ali vse zahteve iz sheme kakovosti glede na število vseh artiklov ali celotno predvideno količino živil znašati najmanj 15 odstotkov.

A na ministrstvu opozarjajo, da je kakovost živil odvisna predvsem od dobre priprave vsebin naročila, pogojev, ki jih naročnik zahteva, in nadzora dobavljenih živil, in ne od načina izvedbe postopka. Manj veščim naročnikom je na voljo Katalog živil, ki ga je lani pripravila Gospodarska zbornica Slovenije in vsebuje natančne opise in merila za preko 2300 artiklov. »Tudi zato je pri debati o izločanju živil iz javnega naročanja treba razmisliti o vseh vidikih in tudi posledicah, saj bodo morda brez zavez o kakovosti in spodbud za nakup ekoloških živil in lokalnih pridelkov, ki jih danes določa zakonodaja, javni zavodi na koncu naročali manj kakovostno hrano,« komentirajo pobudo Zadružne zveze Slovenije o izvzetju hrane iz sistema javnega naročanja.

Kako izkoristiti vse mehanizme zakona o javnem naročanju za izbor kakovostnih živil, je na primeru medu opisal Matej Povž z novomeške osnovne šole Grm. »Glede na pretekle izkušnje poznamo 'problematična' živila, ki v šole prihajajo zgolj zaradi nizke cene. Tako smo v preteklosti dobivali med s poreklom Države EU in druge. Pri pripravi novega javnega razpisa smo z dodatnimi zahtevami glede kakovosti uspeli pridobiti slovenski med. Za varovalko pa smo to skupino predvideli še za nabavo preko sistema zelenega javnega naročanja. Tako lahko vsak zavod oceni, katerih živil ne želi v svoji kuhinji, in najde načine, da dobi kakovost za pošteno, ne najnižjo ceno.«

Komentarji: