Tiskane izdaje
Na ravni Evropske unije pa so zdaj prepovedali še prodajo kozmetičnih izdelkov, ki so jih preizkusili na živalih.
Pred kratkim sprejeta novela zakona o zaščiti živali je velik korak naprej, se strinjata Jadranka Juras in Blaž Babnik Romaniuk iz Veganske iniciative. Skupaj z društvom Lajka in Iniciativo za izboljšanje pravne zaščite živali je aktivno sodelovala pri pripravi novele. Poudarjata, da je novela rezultat vseh društev in iniciativ v Sloveniji, ki že več kot desetletje opozarjajo, izdelujejo in razdeljujejo brošure, revije, organizirajo shode, ulične akcije, zbirajo, prevajajo in izdelujejo peticije, s katerim »tlakujejo pot za živalim boljši jutri«.
»Napredek je viden, na sejah DZ smo na primer lahko zaznali tudi neko novo dojemanje živali. Govorili so o skrbnikih, ne o lastnikih, živali so pridobile status bitja, in ne več lastnine,« pravi Jadranka Juras.
Novela prinaša kar nekaj novosti, med drugim prepoveduje preprodajo psov. Blaž Babnik Romaniuk pojasnjuje, da se ne sme prodati tistih mladičev, katerih skrbnik ni tudi skrbnik njihove mame. Popolnoma se ukinja tudi kupiranje pasjih ušes in repov. Kljub neodobravanju določenih verskih skupnosti, ki napovedujejo celo ustavno presojo dela zakona, ni več dovoljen zakol živali brez omamljanja.
Prav tako nista več dovoljena vzreja in lov živali zaradi krzna, kar v Sloveniji, kjer imamo samo enega vzreditelja, nima konkretnega učinka, je pa pomembna na simbolni ravni, poudarja Babnik Romaniuk. Sprejetje določila kot precedenčnega pomaga tudi drugim državam, kjer je vzreje za krzno več. Za potrebe krznarske industrije na leto umre najmanj 50 milijonov različnih živali. Slovenija se je s prepovedjo pridružila Avstriji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Italiji, Nizozemski, Srbiji, Švici in Veliki Britaniji. Sogovornika se strinjata, da se ubijanje živali zaradi krzna za potrebe krznarske industrije kljub zakonom ne bo končalo, dokler bodo ljudje krzno kupovali.
Leta 2015, takrat bodo začele veljati prepovedi iz novele, bodo v Sloveniji prepovedani tudi cirkusi z divjimi živalmi. Civilna družba je želela s svojim predlogom novele doseči, da bi bili prepovedani tudi nastopi domačih živali, a jim to ni uspelo. Prav tako so želeli doseči prepoved uporabe verige za pse, opredelitev mučenja kot kaznivega tudi v primeru nenaklepnega dejanja in ustanovitev živalske policije. »Upamo, da bo vse to nekoč uzakonjeno,« pravi Jurasova.
Druga pomembna novica za živali je bila ta teden tudi, da so 11. marca v Evropski uniji prepovedali uvoz in prodajo kozmetičnih izdelkov, ki so jih preizkusili na živalih. Diana Vlahinčić iz Društva za zaščito živali Ljubljana ter lastnica prve in edine »cruelty free« trgovine OrCa pojasnjuje, da bo zakonsko dovoljena le prodaja izdelkov, ki jih niso preizkusili na živalih. Kljub temu bo minilo še nekaj let, da na trgovskih policah ne bo več tovrstnih izdelkov, saj zakon proizvajalcem dovoljuje, da odprodajo staro zalogo. »Točnega datuma, kdaj bodo v EU naprodaj le na živalih nepreizkušeni izdelki, nimamo,« ugotavlja.
Ob dejstvu, da je kozmetična industrija vredna več kot 70 milijard evrov, kazni za kršitelje pa nizke, je bojazen, da bo zakon ostal mrtva točka na papirju, upravičena, se strinja Vlahinčićeva. Opozarja tudi na past v zakonu, ki proizvajalcem omogoča preizkušanje na živalih v primeru, da bodo izdelke tržili na trgih, ki to zahtevajo. Eno izmed njih je Kitajska, kjer morajo biti vsi izdelki preizkušeni na živalih. Zaradi želje prodreti na njihov trg je že nekaj proizvajalcev, ki prej tega niso počeli, začelo opravljati ta testiranja. Zato je pomembno, da potrošniki – če nočejo na živalih preizkušene kozmetike – pri nakupu izbirajo izdelke z belega seznama; vsak mesec prenovljenega lahko najdejo na različnih spletnih straneh.
