Dodaten pas za tovornjake, ti pa ne smejo čez mejo

Ko je že kazalo, da bo tovorni promet stekel, so se »pojavile« nove ovire. Nasprotujoča si pojasnila.

Objavljeno
05. september 2018 07.00
Posodobljeno
05. september 2018 07.00
Od dodatnega pasu tovornjakarji za zdaj nimajo prav nobene koristi. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Vinica – Dodatni čakalni pas, ki ga je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) uredila na mejnem prehodu Vinica, voznikom tovornjakov, težjih od 7,5 tone, za zdaj prav nič ne koristi, saj tam še nekaj časa ne bodo mogli prečkati meje. Pred tem bodo morala namreč pristojna ministrstva spremeniti uredbo o določitvi mejnih prehodov, dodatno pa bo treba opremiti tudi mejni prehod in urediti signalizacijo na cesti do Črnomlja.

​Ker se na ministrstvih ne morejo dogovoriti niti, kdo je za kaj pristojen, se državne službe še enkrat več zdijo kakor razglašen orkester.

80
km je dolg ovinek za težke tovornjake, ker ne morejo čez most


Tretji pas za tovornjake je direkcija gradila skoraj eno leto, dela pa so na koncu stala dobrega pol milijona evrov, čeprav so na začetku gradnje napovedovali, da bo polovico cenejša.


Direkcija in ministrstvo vsak po svoje


A da je projekt končan, je za črnomaljske podjetnike slaba tolažba, saj tovornjaki, težji od 7,5 tone, še zmeraj ne smejo prečkati meje na Vinici.

image
Dodatno vozišče so zgradili, zdaj morajo pristojne službe zadostiti schengenskim standardom. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Na direkciji pravijo, da so z dodatnim pasom zadostili vsem infrastrukturnim pogojem za varno izvajanje mejne kontrole po schengenskih standardih. Po njihovem je zdaj na vrsti ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), ki mora predlagati vladi spremembo uredbe.

500.000
evrov je stala gradnja voznega pasu za tovornjake


A na MNZ v nasprotju z direkcijo trdijo, da bo treba zagotoviti še infrastrukturo, ki bo omogočala izpolnjevanje minimalnih schengenskih standardov, za kar pa trije vozni pasovi in obračališče niso dovolj. Na mejnem prehodu je namreč treba dvigniti še montažni plato za kontrolo tovora, namestiti ogledala, lestev, cestne oznake in zagotoviti elektronsko signalizacijo, za kar je po njihovem odgovorno ministrstvo za javno upravo (MJU).


Hrvati si s tovornjaki ne delajo težav


»Po naših podatkih MJU še ni opravil vseh del. Poleg tega mora direkcija namestiti dodatno prometno signalizacijo za regionalno cesto Ivančna Gorica–Črnomelj in preurediti počivališča na cesti Kanižarica–Vinica, česar po naših podatkih tudi še niso uredili,« je za Delo povedala Sabina Langus Boc z MNZ.

image
Zahtevano odstavno vozišče so zgradili, zdaj morajo pristojne službe zadostiti schengenskim standardom. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Po njenem bo v postopek spremembe uredbe treba vključiti tudi stalno mešano komisijo. Na MJU pravijo, da so prometno signalizacijo spremenili že poleti, oprema za pregled vozil na meji pa da ni v njihovi pristojnosti. »Mejni prehod Vinica res nima podesta za pregled tovornih vozil in to smo že začeli reševati. Takoj, ko se bomo s policijo dogovorili, kam postaviti podest, ga bomo tja prestavili z drugega mejnega prehoda,« je pojasnila Katja Mihelj Nagode z MJU.

Omejitev vožnje za težke tovornjake na Vinici za podjetnike pomeni dodatno izgubo časa in denarja, saj nekaterim podaljša transportno pot za 80 kilometrov oziroma dve uri, zaradi višjih stroškov transporta pa so tudi težko konkurenčni.

image
Stanislav Malerič, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Črnomelj FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Črnomelj Stanislav Malerič pravi, da ne more razumeti, da je prevoz s težkimi tovornjaki do 30 ton dovoljen iz hrvaške smeri, medtem ko našim prevoznikom to onemogoča uredba.


Kako trden je most


Direktorica uspešnega belokranjskega podjetja, ki ne želi biti imenovana, pravi, da jo pri vsej tej zgodbi najbolj skrbi dotrajan most čez Kolpo na Vinici, po katerem se ne upa peljati niti z osebnim avtom, ker se boji, da se bo zrušil. »Raje damo kak evro več za daljšo, a varno pot, kakor da bi blago v Istro in Dalmacijo vozili čez most, ki je v katastrofalnem stanju,« je dejala.

image
Čeprav nosilni steber na mostu čez Kolpo dobesedno razpada, na DRSI zatrjujejo, da je objekt povsem varen. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Na DRSI zagotavljajo, da so izvedli statično presojo, ki je pokazala, da je nosilnost mostu 30 ton in da ni statično ogrožen. Oceno varnosti je maja lani izvedel Zavod za gradbeništvo Slovenije. Kljub temu nameravajo most temeljito obnoviti, kdaj se bo to zgodilo, pa na DRSI ne morejo napovedati, ker gre za mejni objekt in bo obnovo treba urediti z meddržavnim sporazumom.