Dodatki skoraj za vsak prijem in pogled

Dodatna plačila: Ker je v domovih premalo osebja, morajo stanovalci na dodatno plačljive storitve včasih čakati tudi pol dneva – Ponekod zaračunavajo celo nego ob bolnišnični okužbi
Objavljeno
21. februar 2019 07.00
Posodobljeno
21. februar 2019 07.00
Določanje cen dodatnih storitev je manj nadzorovano, kot so cene osnovnih storitev, to pa je prikladna možnost za povečanje prihodkov domov, so v javnem pismu izpostavili v društvu Srebrna nit. Foto Tadej Regent
Ljubljana – Po izrednem januarskem povišanju oskrbnin v domovih za starejše za 2,2 odstotka bo sledila marčna uskladitev cen, predvidoma za 1,8 odstotka. Nekateri domovi pa so že decembra lani uvedli tudi nove plačljive dodatne storitve, kot so na primer ukrepi po okužbah, o katerih stanovalci in njihovi svojci menijo, da bi morale biti vključene v osnovno oskrbo oziroma poravnane iz zdravstvene blagajne.

Po januarskem dvigu oskrbnin za 2,2 odstotka napovedujejo še marčnega, predvidoma za 1,8 odstotka.
Nekateri domovi zaračunavajo dodatne ukrepe po okužbah, kar je po mnenju stanovalcev nedopustno.
Ob nedeljah in praznikih mora ena negovalka poskrbeti za stanovalce v dveh ali celo treh nadstropjih.


Prvega decembra lani so bile med plačljive uvrščene nekatere dodatne storitve, je povedala Janja Novak, ki v domu upokojencev Ljubljana Center, enota Poljane, že sedmo leto spremlja oskrbo svoje mame: »Dodatni ukrepi po okužbah, ki so bili dodani na novo, znašajo 2,50 evra na dan, kar v 31 dneh pomeni 77,50 evra doplačila k mesečni oskrbnini.«


Poziv k odpravi dodatnega zaračunavanja

»Domovi za starejše kot izvajalci zdravstvene dejavnosti v okviru zdravstvene nege in rehabilitacije niso upravičeni uporabnikom zaračunavati stroškov, povezanih z izvajanjem zdravstvenih storitev, pri osebah z rezistentno okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo.«
Ministrstvo za zdravje

Nedopustno je, da nekateri domovi zaračunavajo tudi stroške za ukrepe pri negi stanovalcev z bolnišnično okužbo (MRSO ipd.), pri čemer ti ne morejo biti breme stanovalcev, saj so se ti okužili v eni od ustanov, pa naj bo to bolnišnica ali dom za starejše, so v javnem pismu sredi januarja zapisali tudi v združenju za dostojno starost Srebrna nit. Pismo s pozivom k odpravi zaračunavanja dodatnih storitev v socialnovarstvenih zavodih so sredi januarja poslali ministrstvoma za zdravje in za socialne zadeve, varuhu človekovih pravic, ZZZS in zastopnikom pacientovih pravic. Poudarili so tudi, da poraba razkužil ne more biti strošek uporabnika. Med drugim pozivajo, da se z ZZZS takoj dogovori za kritje potrebnih stroškov zdravstvene obravnave iz zdravstvene blagajne, če to še ni v celoti urejeno.
 

Pogled ministrstev


Na ministrtvu za zdravje so za Delo pojasnili, da domovi za starejše kot izvajalci zdravstvene dejavnosti v okviru zdravstvene nege in rehabilitacije niso upravičeni uporabnikom zaračunavati stroškov, povezanih z izvajanjem zdravstvenih storitev, pri osebah z rezistentno okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so povedali, da spremembo v ceni storitve za stanovalce z bolnišnično okužbo dopuščajo le v primeru preselitve v enoposteljno sobo in prinašanja hrane v sobo; ceno in vrsto dodatnih storitev določi organ upravljanja izvajalca. Dodali so še, da je dodatne storitve, ki niso predmet standardnega obsega posamezne kategorije oskrbe in naj bi jih torej starejši potrebovali le občasno, »mogoče zaračunavati na podlagi izkazanih in dokumentiranih dodatnih stroškov, in sicer pod pogojem, da se uporabnik zanje odloči prostovoljno in da so opredeljene v dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva«.

image
Dodatki v domovih za starejše, Infografika Dela


»Spremembo v ceni storitve za stanovalce z bolnišnično okužbo dopuščamo le v primeru preselitve v enoposteljno sobo in prinašanja hrane v sobo.«
Ministrstvo za delo
V društvu Srebrna nit so v javnem pismu še izpostavili, da v domovih še posebno bode v oči zaračunavanje nadstandardnega bivalnega prostora, kot so lastne sanitarije, balkon, dodatna oprema itd., kot tudi tako imenovanih dodatnih storitev, katerih cene določajo manj nadzorovano kakor cene osnovnih storitev in so tako prikladna možnost za povečanje prihodkov domov: »Na cenikih domov se najdejo dodatna plačila za kopanje, tuširanje, striženje nohtov, povijanje nog oziroma pomoč pri oblačenju elastičnih nogavic, stroške ukrepov po okužbah, za vse vrste diet ...« Doplačati je treba za nameščanje slušnega aparata in dodatno menjavo inkontinenčnih pripomočkov oziroma plenic, če oskrbovanec potrebuje menjavo nad zakonsko predpisanim normativom in si mora pripomoček dobaviti sam. Podobno je tudi pri oskrbi kroničnih ran s sodobnimi oblogami. Kot pravijo, pravila ZZZS določajo kvote inkontinenčnih pripomočkov, kar je dehumanizacija oskrbe starejših in vseh, ki te pripomočke potrebujejo. Zato menijo, da bi morali domovi financirati rezervo teh pripomočkov iz rednih prihodkov ali pa iz prihodkov, ki jih ustvarijo na trgu.


Cenike potrjujejo nadzorni sveti


Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, pojasnjuje: »Oskrba I je hotelska namestitev, ki starostnikom nudi predvsem bivanje, čiščenje, pranje oblačil ter hrano. Cena tovrstne oskrbe je ustrezno nižja, uporabo dodatnih storitev pa je treba doplačevati.« Direktor Doma Danice Vogrinec Maribor Marko Slavič pravi, da če je stanovalec razvrščen v kategorijo zdravstvene nege, v kateri je na primer tudi oskrba rane, mu te storitve ni treba doplačevati. Ko pa mu je treba zagotoviti kakšno dodatno storitev ali si jo sam želi občasno, zaradi tega ni razvrščen v višjo in dražjo kategorijo oskrbe, ampak mu obračunajo le občasne storitve, saj je to zanj bistveno ugodneje: »Za te storitve obstajajo ceniki, ki jih morajo potrditi tudi nadzorni sveti.«

image
V domovih za starejše nastajajo velike težave, ker ni dovolj osebja. Foto Tadej Regent
 


Velika težava: pomanjkanje osebja


Predsednik sveta upokojencev ljubljanskega doma na Taboru dr. Ignacij Voje je povedal, da morajo stanovalci domov, ki so vključeni v prvo kategorijo – ta predvideva, da so še kolikor toliko samostojni –, dodatno plačevati, denimo, natikanje kompresijskih nogavic proti krčnim žilam ali pomoč pri vstavljanju slušnega aparata, kar je v višjih kategorijah vključeno v osnovno ceno oskrbe. Opozoril je, da pri tem nastajajo velike težave, ker v domovih ni dovolj osebja, še posebno ob nedeljah, praznikih, v času dopustov in bolniških odsotnosti, in se dogaja, da je včasih treba za te storitve, četudi jih stanovalci dodatno plačajo, čakati dlje časa, tudi pol dneva. Zjutraj je zelo veliko dela z menjavo plenic in umivanjem, kar negovalkam vzame tudi največ časa. Ob nedeljah in praznikih mora ena poskrbeti za stanovalce v dveh ali celo treh nadstropjih, opisuje stanje.
Opozarja še na velik problem pomanjkanja fizioterapevtov, v njihovem domu je eden na 340 stanovalcev in ni mogoče, da bi pomagal vsem, tudi če bi fizioterapijo doplačevali. Poleg tega morajo stanovalci doplačevati tudi kopanje s pomočjo negovalke, če ga želijo več kot enkrat na teden, in mazanje s kremo. Ker domovi ne zagotavljajo hotelske ponudbe, morajo dodatno plačati tudi stanovalci, ki želijo jesti na primer vegansko hrano ali imajo dietno prehrano.


Svojci: Plačati moramo vse, kar nam zaračunajo


Janja Novak pravi, da je delo osebja, ki skrbi za oskrbovance, prenizko vrednoteno, in ne nasprotuje zvišanju njihovih plač, ne strinja pa se, da se celotno breme prenaša na stanovalce domov oziroma njihove svojce: »Negovalnega in zdravstvenega osebja primanjkuje, zdravstveno stanje oskrbovancev se slabša, razpoložljivost osebja ne sledi povečanim zahtevam starostnikov, njegova fluktuacija je velika. Nimam občutka, da je v središču pozornosti skrb za stanovalce, kar bi moral biti namen in cilj takšnega zavoda, ne pa da so to finančni rezultati,« je kritična naša sogovornica. Med drugim meni, da ni pošteno in pravično, da so na »vlak odobrenih podražitev« hitro stopili vsi, ne glede na rezultate poslovanja.

image
Položnice v domovih za starejše, Infografika Dela

image
Povprečna starostna pokojnina, Infografika Dela


»Svojci smo v skrbi za ostarele starše nemočni, potisnjeni v kot in moramo biti zadovoljni z vsem, kar se dogaja, ter plačati vse, kar nam zaračunajo.«
Janja Novak
Kot še navaja, so skoraj vse sobe v domu Ljubljana Center, enota Poljane, opremljene z nadstandardno opremo. V pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev je sicer določeno, da lahko izvajalci ceno oskrbe nadstandardnega bivalnega prostora povišajo v določenem odstotku od najnižje cene standardne storitve, in sicer največ za pet odstotkov za lastne sanitarije, za deset odstotkov za lastno kopalnico, za pet odstotkov za balkon in prav toliko za dodatno opremo v sobi. »Nikjer v pravilniku pa ni predpisano, da so to dolžni zaračunavati, prav tako ne do najvišje dovoljene meje. Po pravilih računovodske stroke morajo biti cene stroškovno naravnane, videti pa je, kot da so prikladna možnost zakonitega povišanja reguliranih cen osnovnih storitev.«

Dodaja še, da so svojci v skrbi za ostarele starše nemočni in potisnjeni v kot in morajo biti »zadovoljni z vsem, kar se dogaja, in plačati vse, kar nam zaračunajo«. Ministrstvi pa bi po njenem mnenju morali zahtevati odgovore od vodstva doma oziroma sveta zavoda, ki potrjuje predloge vodstva. Novakova tudi opaža, da je v zadnjih letih vidno slabše vzdrževanje doma Poljane, novih investicij ni, in kot meni, bi lahko bil vzrok tudi v tem, da se vsa sredstva usmerjajo v gradnjo nove enote doma. Strinja se, da je ta potrebna, vendar bi morala biti pred začetkom investicije zagotovljena ustrezna finančna konstrukcija. Za komentar o plačljivih dodatnih storitvah in o tem, kje vidi rešitev opisane problematike, smo prosili tudi direktorico Doma upokojencev Center Tabor-Poljane Jero Grobelnik, a do zaključka redakcije nismo dobili odgovorov.