Dogajanje »iz ozadja« na družbenem omrežju (FOTO in VIDEO)

Ob 60. obletnici stavbe državnega zbora so uvedli tudi instagram.
Objavljeno
19. februar 2019 19.55
Posodobljeno
20. februar 2019 04.02
V veliki dvorani je 150 sedežev, ki se spuščajo proti osrednjem krogu iz sivega pohorskega granita, na katerem je delno vrtljiv govorniški pult. FOTO: Jože Suhadolnik
Saša Bojc, Barbara Eržen
Saša Bojc, Barbara Eržen
Ljubljana – Državni zbor je 60 let po odprtju Palače Ljudske skupščine, prav tako ob 11. uri, ko je 19. februarja 1959 potekalo slovesno odprtje, uvedel svoj instagram profil. Zanj so se ob nastopu mandata še posebej zavzeli v kabinetu predsednika državnega zbora Dejana Židana, a upravljanje bo potekalo pod taktirko sodelavk in sodelavcev službe za odnose z javnostmi, in ne političnih strank.

image
Skupna površina vseh prostorov v objektih, ki jih uporabljata državni zbor in državni svet, znaša 12.350 kvadratnih metrov. FOTO: Jože Suhadolnik


Na vprašanje, ali in kdaj bodo prisotni tudi na drugih omrežjih, v državnem zboru odgovarjajo, da bomo o morebitnem vstopu »pravočasno obveščeni«, do takrat pa bodo državljanke in državljane s pomočjo fotografij in videoposnetkov na instagramu obveščali predvsem o parlamentarnem poslopju, kulturni dediščini, pomembnih obletnicah, obiskih, dogodkih, proslavah in dogajanju »iz ozadja«. S prenovo državnozborske spletne strani, ki bo predvidoma končana še pred poletjem, pa si v državnem zboru tudi obetajo preglednejše obveščanje in možnost dodatnih prenosov iz palače na Šubičevi.



Ljudska skupščina Republike Slovenije je do vselitve v novo palačo najdlje gostovala v Kazini, občasno tudi v Slovenski filharmoniji. Že na otvoritveni dan, 19. februarja 1959, četrt čez 16. uro so poslanci začeli z zasedanjem na 6. seji. Pod novo modernistično stavbo se je podpisal Plečnikov učenec Vinko Glanz, ki je že pred vojno postal arhitekt banske uprave v Ljubljani in je med drugim zgradil gimnazijo na Viču in hotel Slovenija v Rogaški Slatini, po vojni pa se je zasnoval stavbo mestne hiše v Novi Gorici ter se začel ukvarjati s protokolarnimi objekti, med drugim z dokončanjem vile Bled in tamkajšnjega paviljona Belvedere, preureditvijo vile Podrožnik in obnovo gradu Brdo pri Kranju. Tudi z načrtovanjem stavbe skupščine se je ukvarjal že desetletje pred njenim odprtjem.

285
pisarn in drugih prostorov je v obeh povezanih stavbah državnega zbora


image
Mestni ljudski odbor Ljubljana je gradbeno dovoljenje za gradnjo izdal 4. avgusta 1955, kopanje temeljev pa se je začelo že junija 1954. FOTO: Marjan Ciglič (Muzej novejše zgodovine Slovenije)/arhiv Državnega zbora


V prvotnem načrtu leta 1950 je predvidel podaljšanje sosednje stavbe Centralnega komiteja ZKS na Tomšičevi ulici, ki je domoval v nekdanji Kranjski hranilnici, zgrajeni leta 1879. Skoraj leto dni se je ukvarjal z načrtovanjem glavnega vhoda, končno različico pa sta po njegovem predlogu s figurami opremila kiparja Karel Putrih in Zdenko Kalin. Pri projektu so sodelovali še statik inženir Alojzij Čigon in projektant komunalnih instalacij Franc Kraigher, pohištveno opremo je projektiral Domicijan Serajnik, umetniška dela pa je prispevalo deset priznanih slovenskih umetnikov. Akademski slikar Slavko Pengov je leta 1958 na štirih stenah v stotih dneh ustvaril fresko zgodovine Slovencev, pod mozaike pa so se podpisali Jože Ciuha, Ive Šubic, Marij Pregelj in Ivan Seljak – Čopič.

image
Seje državnega zbora in nekaterih odborov je mogoče spremljati tudi prek spletnega prenosa, ki ga zagotavlja Radiotelevizija Slovenija. FOTO: Jože Suhadolnik


Pri gradnji so v skladu s Plečnikovo tradicijo uporabljali kakovostne domače materiale, med drugim so vgradili štirinajst vrst kamna iz različnih slovenskih pokrajin. Pri projektu izgradnje je sodelovalo kar štirideset državnih in obrtniških podjetij ter sedemindvajset zasebnih mojstrov. Avtorji so za projekt še istega leta prejeli Prešernovo nagrado, navaja spletna stran Državnega zbora RS. Današnja parlamentarna stavba, v kateri se je 32 let po odprtju s sprejetjem temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter deklaracije o neodvisnosti rodila slovenska država, je uvrščena na seznam kulturne dediščine. V drugi polovici letošnjega leta napovedujejo prenovo male dvorane s 120 sedeži.

image
FOTO: Jože Suhadolnik


image
FOTO: Jože Suhadolnik


image
FOTO: Jože Suhadolnik


image
FOTO: Jože Suhadolnik


image
FOTO: Jože Suhadolnik