Dogodek, kakršen se lahko zgodi na 400 let
Do sobote v Portorožu največji letošnji znanstveni dogodek v Sloveniji.
Odpri galerijo
Še eno od znamenj vračanja v normalnost je dogodek, ki je v Portorož privabil nekaj najpomembnejših imen evropske in svetovne matematike. Na Obali namreč gostijo največji znanstveni dogodek to leto v Sloveniji in največji v zgodovini Univerze na Primorskem, 8. Evropski kongres matematike. Potekal bo v hibridni obliki, večinoma prek spleta, okoli sto od kar 1700 matematikov iz 79 držav pa bo na njem sodelovalo tudi v živo.
Predsednik organizacijskega odbora, prof. dr. Tomaž Pisanski, je bil med včerajšnjim pogovorom za Delo vznesen. Ne le, da jim je v teh časih nenehnega odpovedovanja uspelo pripraviti kongres z največjo udeležbo doslej, ampak bo tudi v Portorož pripeljal nekaj eminentnih imen. »Najbolj se veselim, ker so nekateri udeleženci prišli sem. Tudi v matematiki se kaže, da je človeški stik pomembnejši kot najsodobnejša tehnologija.«
Pot do izvedbe takšnega dogodka ni bila prav kratka; pravzaprav se je začelo že pred petimi leti. Takrat je bil Tomaž Pisanski predstavnik v evropskem matematičnem društvu; kot vsa takšna društva v Evropi so tudi v Sloveniji dobili vabilo h kandidaturi za organizacijo. S predlogom zanjo je poskušal pri vseh inštitucijah, ki se ukvarjajo z matematiko, a so vse rekle ne, češ da je Slovenija premajhna za takšen zalogaj. Izjema je bila Univerza na Primorskem, kjer so bili pripravljeni poskusiti.
Rezultat: v zaključnem dvoboju so premagali špansko Seviljo, ki ima nekajstoletno tradicijo, primorska univerza pa je še rosnih let. »To je bil verjetno tudi razlog za zmago, saj so bili z nami sami mladi obrazi,« je pripovedoval Pisanski. Do konca pa jih je prepričal drugi argument: vremenske razmere, saj naj bi dogodek potekal konec junija. Sevilja z 42 stopinjami Celzija je bila tako rekoč nemočna prosti prijetnejšim 27 stopinjam Celzija pa še morje je zraven, je znani slovenski matematik nizal nematematične razloge, s katerimi se majhnemu Portorožu ni bilo težko prebiti med velika mesta, ki so dotlej gostila ta kongres, kot so Pariz, Amsterdam, Stockholm, Budimpešta in Berlin.
Tovrstni kongresi sicer potekajo vsaka štiri leta, doslej so jih gostile bistveno večje države. Pri tem veličino dosežka sogovornik hitro spremeni v njemu najljubši jezik: »Statistično gledano bo naslednja takšna priložnost čez štiristo let.«
Računico je še nekoliko zamajala pandemija; izjemoma so na evropskem združenju matematikov zaradi spleta okoliščin dovolili, da dogodek prestavijo za eno leto. A tudi leto po tem je bilo neznank veliko, pravi Pisanski. Ker nekateri udeleženci, denimo iz Nemčije in ZDA, še vedno ne morejo priti v Slovenijo, so kongres organizirali v hibridni obliki. V živo bodo potekali nekateri spremljevalni dogodki, med katerimi je več razstav, ki povezujejo matematiko in umetnost.
Tokratni osmi evropski kongres matematikov je dobil tudi največ prijav; doslej je imel rekord prvi kongres, ki so ga pripravili v Parizu, takrat je bilo 1300 udeležencev. Zdaj so dobili 1700 prijav, največ iz Italije, Slovenije, Nemčije, Španije in Velike Britanije, pa tudi iz ZDA, Rusije in Kitajske. Pomemben del kotizacije je šel za nakup informacijsko-komunikacijske opreme in licenc, ki omogočajo do 3000 poslušalcev naenkrat. Pripravili bodo kar 1000 predavanj v 30 vzporednih sekcijah; za izvedbo vsega stoji cela četa prostovoljcev.
Posebnost letošnjega leta je tudi, da je med desetimi plenarnimi predavatelji in 30 povabljenimi desetina slovenskih, sicer pa so med gostujočimi tudi dobitniki najvišjega matematičnega priznanja, Fieldsove in Abelove nagrade. Kongres se bo uradno začel jutri ob deveti uri, častni pokrovitelj je predsednik države Borut Pahor.
Predsednik organizacijskega odbora, prof. dr. Tomaž Pisanski, je bil med včerajšnjim pogovorom za Delo vznesen. Ne le, da jim je v teh časih nenehnega odpovedovanja uspelo pripraviti kongres z največjo udeležbo doslej, ampak bo tudi v Portorož pripeljal nekaj eminentnih imen. »Najbolj se veselim, ker so nekateri udeleženci prišli sem. Tudi v matematiki se kaže, da je človeški stik pomembnejši kot najsodobnejša tehnologija.«
Portorož premagal Seviljo
Pot do izvedbe takšnega dogodka ni bila prav kratka; pravzaprav se je začelo že pred petimi leti. Takrat je bil Tomaž Pisanski predstavnik v evropskem matematičnem društvu; kot vsa takšna društva v Evropi so tudi v Sloveniji dobili vabilo h kandidaturi za organizacijo. S predlogom zanjo je poskušal pri vseh inštitucijah, ki se ukvarjajo z matematiko, a so vse rekle ne, češ da je Slovenija premajhna za takšen zalogaj. Izjema je bila Univerza na Primorskem, kjer so bili pripravljeni poskusiti.
Rezultat: v zaključnem dvoboju so premagali špansko Seviljo, ki ima nekajstoletno tradicijo, primorska univerza pa je še rosnih let. »To je bil verjetno tudi razlog za zmago, saj so bili z nami sami mladi obrazi,« je pripovedoval Pisanski. Do konca pa jih je prepričal drugi argument: vremenske razmere, saj naj bi dogodek potekal konec junija. Sevilja z 42 stopinjami Celzija je bila tako rekoč nemočna prosti prijetnejšim 27 stopinjam Celzija pa še morje je zraven, je znani slovenski matematik nizal nematematične razloge, s katerimi se majhnemu Portorožu ni bilo težko prebiti med velika mesta, ki so dotlej gostila ta kongres, kot so Pariz, Amsterdam, Stockholm, Budimpešta in Berlin.
Tovrstni kongresi sicer potekajo vsaka štiri leta, doslej so jih gostile bistveno večje države. Pri tem veličino dosežka sogovornik hitro spremeni v njemu najljubši jezik: »Statistično gledano bo naslednja takšna priložnost čez štiristo let.«
Rekordno število prijavljenih
Računico je še nekoliko zamajala pandemija; izjemoma so na evropskem združenju matematikov zaradi spleta okoliščin dovolili, da dogodek prestavijo za eno leto. A tudi leto po tem je bilo neznank veliko, pravi Pisanski. Ker nekateri udeleženci, denimo iz Nemčije in ZDA, še vedno ne morejo priti v Slovenijo, so kongres organizirali v hibridni obliki. V živo bodo potekali nekateri spremljevalni dogodki, med katerimi je več razstav, ki povezujejo matematiko in umetnost.
Tokratni osmi evropski kongres matematikov je dobil tudi največ prijav; doslej je imel rekord prvi kongres, ki so ga pripravili v Parizu, takrat je bilo 1300 udeležencev. Zdaj so dobili 1700 prijav, največ iz Italije, Slovenije, Nemčije, Španije in Velike Britanije, pa tudi iz ZDA, Rusije in Kitajske. Pomemben del kotizacije je šel za nakup informacijsko-komunikacijske opreme in licenc, ki omogočajo do 3000 poslušalcev naenkrat. Pripravili bodo kar 1000 predavanj v 30 vzporednih sekcijah; za izvedbo vsega stoji cela četa prostovoljcev.
Posebnost letošnjega leta je tudi, da je med desetimi plenarnimi predavatelji in 30 povabljenimi desetina slovenskih, sicer pa so med gostujočimi tudi dobitniki najvišjega matematičnega priznanja, Fieldsove in Abelove nagrade. Kongres se bo uradno začel jutri ob deveti uri, častni pokrovitelj je predsednik države Borut Pahor.