Dogovor ali konec vladavine prava?

Slovenski premier svari policiste in ribiče, naj se držijo meje, hrvaški policisti pa paradirajo po slovenskem morju.

Objavljeno
03. julij 2017 17.30
Meja, Schengen, Hrvaška, arbitraža
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Piran – Ne predstavljam si, da bi članici EU ignorirali in ne izvršili odločbe arbitražnega sodišča, ki je zavezujoča za obe državi. To bi pomenilo konec vladavine prava, konec civiliziranega urejanja medsebojnih odnosov, je ob obisku v Piranu izjavil premier Miro Cerar in obljubil pomoč vsakomur, ki bo izrazil interes. 

»Že danes popoldne bomo poslali Hrvaški ustrezno noto, s katero bomo napovedali, da si želimo v implementacijski proces. Po 10. juliju se bo vlada lotila sprememb določenih aktov. Od vseh državljanov, tudi od ribičev, pričakujem upoštevanje obstoječega položaja. Izvršitev arbitražnega sporazuma moramo vpeljati organizirano, po pravnih postopkih in verjamem, da v sodelovanju s Hrvaško. Trije zaselki na levi strani Dragonje so za Slovenijo žal izgubljeni, ampak ljudje tam ne smejo biti. Omogočiti jim moramo, da bodo lahko še naprej uveljavljali svoje pravice na slovenski strani. Predvsem smo se pogovarjali o pravici do šolanja otrok, do zdravstvenega varstva, zakupa zemljišč, prodaje svojih pridelkov.«

Zaradi incidentov, ki so se v Piranskem zalivu zgodili v soboto, je hrvaško zunanje ministrstvo danes sporočilo, da bo Sloveniji poslalo protestno noto. Po poročanju STA bodo v njej Slovenijo pozvali, naj se v prihodnje vzdrži »kršitev nedotakljivosti hrvaškega državnega območja na morju«.

»Prva skrb vlade morajo biti ljudje in pri tem bom vztrajal,« je po današnjem sestanku s predstavniki občine Piran, krajevne skupnosti Sečovlje in ribičev izjavil predsednik slovenske vlade Miro Cerar. Pričakuje, da slovenski državljani ne bodo izvajali enostranskih dejanj v zalivu. 

Medtem je po južni polovici Piranskega zaliva očitno demonstrativno paradiral skoraj 25 metrov dolg hrvaški policijski čoln Marino Jakominić. Premier Miro Cerar se je v piranski občini zadržal le v kabinetu piranskega župana, sprejel pa je le predstavnika ribičev Zlatka Novogradca in predsednika krajevne skupnosti Sečovlje Denisa Fakina. Vendar je obljubil, da pride še ta teden v Sečovlje in se sestane s krajani (tudi z levega brega Dragonje), če bodo to ljudje želeli. Napovedal je, da bo vlada še ta teden imenovala implementacijsko skupino. Ta skupina in načelnik upravne enote Piran Ivan Seljak bodo v stalnem stiku s prizadetimi ljudmi.

»Piranski ribiči se še držimo sredinske črte. Zdaj se vidi, kdo dela incidente,« je dejal Novogradec.

Novinarko hrvaške TV je zanimalo, kakšna navodila so dobili slovenski policisti. »Slovenska policija ostaja na naši polovici zaliva, v tistih okvirih, v kakršnih je delovala doslej. Izvršitev sporazuma mora potekati organizirano, v skladu s pravili, ki jih še moramo ustvariti v sodelovanju z Republiko Hrvaško. Tega si najbolj želim, zato sem 12. julija povabil v Ljubljano premiera Andreja Plenkovića, da se pogovoriva o tem, kako bo treba izvesti to implementacijo,« je izjavil premier v Piranu.

Tožba še pred mednarodnim sodiščem?

Na vprašanje Dela, ali vlada že razmišlja o tožbi pred mednarodnim sodiščem, ker vse kaže, da Hrvaška ne namerava rešiti tega vprašanja po mirni poti, je Miro Cerar odgovoril, da je v nekaj dneh po arbitražni razsodbi težko ugotoviti, kaj bo mogoče doseči v šestih mesecih. »V teh mesecih se je treba pripraviti na izvrševanje odločbe. Jaz verjamem, da bomo dosegli dober dialog s Hrvati in da nam bo uspelo že v prihodnjih mesecih narediti prve korake implementacije. Lahko pa zagotovim, da bo Slovenija naredila vse, da bo po pravni in mirni poti zagotovila dejanja, ki morajo slediti razsodbi,« je dejal Cerar.

Piranski župan Peter Bossman je dejal, da lahko vsak piranski občan, ki ima težave zaradi razmejitve, stopi na upravno enoto in tam dobi odgovor za rešitev težav. Poglavitna vpršanja so vprašanja obiskovanja šole, zakupa zemljišč, prehajanje meje, uporaba zdravstvenega doma, bolnišnice: »S pravim sodelovanjem bomo rešili vsak problem,« meni Bossman.

Piranski ribiči strpno čakajo na varni polovici

Predstavnik piranskih ribičev Zlatko Novogradec: »Cerarju sem dejal, da smo lahko piranski ribiči še pol leta strpni. In da ne rinemo z glavo skozi zid kot hrvaški ribiči, ki to počnejo politično. Oni vztrajajo, ker jih podpira država. Njim ni rekla, da naj ne delajo sporov. Zakaj bi ravnali drugače, če jih država spodbuja k temu? Piranski ribiči se še držimo sredinske črte. Zdaj se vidi, kdo dela incidente,« je dejal Novogradec in na naše vprašanje odgovoril, da odškodnin od države še niso zahtevali. Ljubljanski pravnik Boris Pasch Wallersberg je namreč predlagal državi in ribičem, naj Slovenija od določenega dne začne pred mednarodnim sodiščem s postopkom uveljavljanja odškodninskih zahtevkov s pripadki, ker ribiči (in drugi slovenski državljani ter podjetja) ne morejo uporabljati svojega morja.

Zlatko Novogradec je povedal še, da slovenski ribiči v koridorju hravškega morja ne smejo ribariti, da pa bi bilo morda mogoče doseči sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, kakršnega sta državi v preteklosti že podpisali, a zdaj ni več aktualen. Problem je v tem, da je tudi Hrvaška izkoriščala samo tiste člene, ki so bili njej po godu.

»S pravim sodelovanjem bomo rešili vsak problem,« meni piranski župan Bossman.

Predsedniku KS Sečovlje Denisu Fakinu se problem okoli Dragonje ne zdi tako problematičen. »Saj jih ne puščamo Afganistanu ali kateri drugi nevarni državi. Nikjer ne piše, da ne bi mogli na Hrvaškem živeti še bolje, kot so tukaj. Čez mejo je ostalo 35 ljudi, od tega sta glasna le Joško Joras in Anton Škof ter morda še kdo. Ostali živijo v miru in slogi in ne delajo velike drame. Tisti, ki se bodo želeli preseliti, mislim, da je takih malo, se jim bo to omogočilo, ostalim pa je treba zagotoviti normalno življenje, šolanje, zdravstveno varstvo, prodajo pridelkov...«

Incidenti na morju

Predstavnik slovenske policijske uprave za odnose z javnostmi Drago Menegalija nam je danes odgovoril, da so v petek in soboto zabeležili tri primere vplutja hrvaških plovil v območje nadzora slovenske policije. »Sicer pa se število incidentov glede na predhodno obdobje po razglasitvi arbitražne sodbe ni spremenilo. Slovenska policija je v vseh primerih posadke hrvaških plovil opozorila, da se nahajajo v območju nadzora slovenske policije. Potem so hrvaška plovila zapustila to območje in odplula v smeri Savudrije. Izvajanje nalog slovenske policije ob in na meji se ni v ničemer spremenilo in poteka enako kot pred izrekom razsodbe. Tak način dela, ki je enak kot prej, se bo izvajal do odločitve o načinu implementacije sodbe arbitražnega sodišča. Sloveniji zadošča za ta nadzor sedanje število plovil.«

Problem pri tej izjavi je zgolj v tem, da imajo podobno verzijo, le z zamenjanimi vlogami tudi hrvaški policisti: oni so pripluli, opozorili slovenske policiste, ki so potem zapustili »hrvaško« morje.