V SDS, NSi, Desus in tudi SMC pritrdili vstopu v vlado

Sveti SDS, NSi, SMC in Desusa so prikimali vstopu v vlado pod vodstvom Janeza Janše.
Fotografija: Vse kaže, da je Janez Janša sestavil tudi tretjo koalicijo. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Vse kaže, da je Janez Janša sestavil tudi tretjo koalicijo. FOTO: Jure Eržen/Delo

Tudi SMC je sporočil, da je njihov svet stranke podprl odločitev za vstop v novo koalicijo. »Če se bodo postopki za imenovanje nove vlade odvili po pričakovanjih, se bomo vseh odprtih problemov lahko lotili kmalu in z zanesljivo politično podporo,« so čivknili. Za morebitno izvolitev desnosredinske vlade pod vodstvom Janeza Janše je bilo namreč predvsem ključno, da poleg SDS, NSi in Desusa tudi v SMC zagotovijo zadostno število poslancev. Prvak SMC Zdravko Počivalšek je namreč pogajalcem zatrjeval, da ima zagotovljenih devet poslanskih glasov, kar pomeni, da bi imela nova koalicija skupaj 47 poslanskih glasov. In kot vse kaže je imel prav, poslanec Jani Möderndorfer je ob odhodu s seje pojasnil, da je edini glasoval proti.

»To ne bo koalicija ene stranke, kot tudi ne koalicija enega predsednika. To bo koalicijska vlada, v kateri se bo delalo s konsenzom in z upoštevanjem vseh štirih partneric,« je navedel Počivalšek.

Pred tem so so tudi iz ostale trojice strank sporočili, da so že podprli sklep o vstopu v vlado, pri čemer naj bi odločitev v NSi izglasovali s podporo 56 od 88 članov sveta stranke – nekdanje predsednice Ljudmile Novak, ki nasprotuje vstopu, na organih stranke ni bilo –, v Desusu pa z okoli 90-odstotno večino. 



Glede na dostopne podatke je znano, da je Desusu pripadlo kmetijsko ministrstvo za Aleksandro Pivec in zdravstvo za Tomaža Gantarja. NSi je dobil tri ministrske resorje, in sicer ministrstvo za delo, ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za obrambo. Tako naj bi se na zadnjega zavihtel predsednik Matej Tonin, čeprav so ga v stranki najprej videli kot predsednika državnega zbora, a so v SDS večkrat navedli, da morajo vsi predsedniki deliti bremena in odgovornosti. Za ministrstvo za delo je menda najresnejši pretendent Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas, za infrastrukturo pa poslanec Jernej Vrtovec.

NSi pripadajo tri ministrstva, in sicer za obrambo, infrastrukturo in socialo. FOTO: Jure Eržen/Delo
NSi pripadajo tri ministrstva, in sicer za obrambo, infrastrukturo in socialo. FOTO: Jure Eržen/Delo
»Prevzeli smo resorje, ki se jih je marsikdo izogibal, ker so težki, ampak mi v NSi v tem vidimo izziv,« je poudaril Matej Tonin po svetu stranke in poudaril tudi, da so v stranki od zavez v koalicijski pogodbi pričakovali bolj drzne poteze na področju zdravstva, kjer bi želeli bolj odločno postopanje v smeri odprave čakalnih vrst, da bodo uporabili vse razpoložljive kapacitete vse od začetka. »Eno so naše želje, drugo pa realne okoliščine ter usmeritve in programi naših koalicijskih partnerjev,« je dodal.
 

Predsednik državnega zbora SMC?


Glede na resorje, ki naj bi jih vodila NSi in Desus, je mogoče sklepati, da bo funkcija predsednika državnega zbora pripadla SMC kot drugi največji koalicijski stranki. A glede na to, da naj bi po sinočnjem dogovoru SMC pripadla štiri močna ministrstva (ministrstvo za gospodarstvo, pravosodje, javno upravo in šolstvo), bi lahko zato mesto predsednika državnega zbora pripadlo tudi SDS. Njen poslanec Jože Tanko, ki je že zdaj podpredsednik, bi bila tako najbolj naravna izbira.

Prvak SMC pa je vseskozi poudarjal, da je zanj in njegovo stranko poleg vsebinske uravnoteženosti ključna tudi kadrovska, zato sta tako NSi kot SMC dobili po enega od ključnih državotvornih resorjev. SDS pa naj bi prevzela notranje in zunanje zadeve ter finančno ministrstvo. Glede na to, da je bilo iz kroga SDS v zadnjih dneh slišati kritike na račun vodenja ministrstva za okolje in prostor ter reševanja težav na tem področju, je resor pričakovano prevzela SDS. Prevzeli naj bi tudi ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Manj pričakovan pa bi bil njihov prevzem ministrstva za kulturo, sogovorniki iz krogov SDS pojasnjujejo, da Janša vodi pogajanja o oblikovanju nove koalicije postopno, in dokler poslanski glasovi niso zagotovljeni, ni še nič odločeno.

Kakšna bo ta ekipa, bo sicer po besedah Anžeta Logarja odvisno od usklajevanj predsednikov strank. FOTO: Leon Vidic/Delo
Kakšna bo ta ekipa, bo sicer po besedah Anžeta Logarja odvisno od usklajevanj predsednikov strank. FOTO: Leon Vidic/Delo
Tudi Janez Janša je danes tvitnil: »Ne pretiravajmo. Vse lepo po vrsti. Nobenih spiskov še ni. Vlado volijo poslanci.«

V osnutku koalicijske pogodbe, ki so jo usklajevali do konca tedna in je spisana na nekaj straneh, so zapisane ključne strateške prioritete, ki jih lahko uresničijo v prihodnjem letu, nato pa bo pozornost vlade osredotočena predvsem na slovensko predsedovanje EU. Pri oblikovanju koalicijske pogodbe pa so bili omejeni tudi s proračunoma, ki ju je za prihodnji dve leti sprejela vlada Marjana Šarca. Eden od sogovornikov poudarja, da so pri oblikovanju koalicijske pogodbe poskušali biti čim bolj realni.

»Pogajanja so bila zahtevna, koalicijski partnerji so bili korektni, bili so težki pogajalci. Na koncu smo se uspeli uskladiti v temeljnih ključnih izhodiščih, s katerimi želimo Sloveniji povrniti zagon in razvojni cikel obrniti navzgor,« je včeraj dejal Anže Logar, predsednik sveta stranke.

Preberite še:

Komentarji: