Poplave: najhuje v Posavju, pri Vranskem prva žrtev

Krka v spodnjem toku še narašča, pod vodo že glavnina kostanjeviškega otoka.
Objavljeno
13. september 2014 09.09
Bojan Rajšek, Litija,  Janoš Zore, Posavje, Jože Pojibč, Murska Sobota, Franc Milošič, Ptuj, Polona Malovrh, Trbovlje, Robert Galun, Maribor, Je. G., Ma. F., Delo.si, STA
Bojan Rajšek, Litija, Janoš Zore, Posavje, Jože Pojibč, Murska Sobota, Franc Milošič, Ptuj, Polona Malovrh, Trbovlje, Robert Galun, Maribor, Je. G., Ma. F., Delo.si, STA

Vransko, Kostanjevica na Krki - Pretoki rek po državi večinoma upadajo, naraščajo še Krka, Mura, Sava in Drava v spodnjem toku, piše STA. Reka Krka in njeni pritoki poplavljajo v večjem obsegu. Poplavljene površine na območju vzhodne in osrednje Slovenije se zmanjšujejo, so zapisali na Agenciji RS za okolje. Ponoči in v nedeljo bodo občasno še krajevne padavine, deloma plohe.

Pretok Krke v Podbočju je bil ob 17.30 420 kubičnih metrov na sekundo in postopno še narašča. Ponoči lahko Krka v spodnjem toku doseže pretok okoli 440 kubičnih metrov na sekund. Poplavne površine Krke se bodo v naslednjih dneh ohranjale.

Mura poplavlja znotraj protipoplavnih nasipov, trenutno je pretok Mure v Gornji Radgoni ustaljen pri 1105 kubičnih metrov na sekund. Ponoči se lahko pretok Mure v Gornji Radgoni poveča do 1200 kubičnih metrov na sekund.

Sava v Jesenicah na Dolenjskem poplavlja na območju pogostih poplav. Njen pretok trenutno znaša 2146 kubičnih metrov na sekund, v večernih urah bo predvidoma dosegla maksimalni pretok okoli 2200 kubičnih metrov na sekund.

Pretok reke Drave v Črnečah je trenutno ustaljen pri okoli 800 kubičnih metrov na sekund. Reka Drava na iztoku iz Slovenije bo tekom današnjega dne predvidoma dosegla pretok okoli 1200 kubičnih metrov na sekund.

Pretok Savinje v Laškem je 543 kubičnih metrov na sekund in upada. V spodnjem toku se Savinja razliva na izpostavljenih mestih ob strugi.

Umrlo 17-letno dekle

Zaradi močnega deževja in poplav je v zgodnjih jutranjih urah prišlo do tragičnega dogodka v bližini Vranskega. Narasli potok Bolska je odnesel del brežine in službeno vozilo, s katerim sta se dva sodelavca AMZS odpravljala na preventivno aktivnost. Ena oseba je pri tem izgubila življenje, drugo osebo pa še iščejo.

Celjski policisti so bili okoli 11. ure obveščeni, da so v potoku Bolska, na območju Prekope, našli prazno kombinirano vozilo. Po do sedaj zbranih podatkih naj bi bili v vozilu, ki je za zdaj še iz neznanega vzroka, zapeljalo v potok, najverjetneje dve osebi. Okoliščine dogodka policisti intenzivno preiskujejo.

Takoj po prejetem obvestilu je bila na omenjenem območju organizirana iskalna akcija. Okoli 13. ure so sodelujoči v iskalni akciji na območju Kaple, na vejevju v naraslem potoku, našli truplo 17-letnega dekleta, doma iz območja Žalca. Ker sta bili, po do sedaj zbranih podatkih, v vozilu dve osebi, ob strugi potoka Bolska poteka intenzivno iskanje še ene pogrešane osebe. Z iskanjem bodo gasilci in drugi sodelujoči danes nadaljevali vse dokler jim bodo pogoji to dopuščali. Če pogrešanega ne bodo našli bodo z iskanjem nadaljevali jutri.

Krka še vedno narašča

Krka v spodnjem toku še vedno in enakomerno narašča, njena gladina se dviguje do štiri centimetre na uro. Pod vodo je že glavnina kostanjeviškega otoka, na njegovi najnižji točki pa ga je voda zalila za slab meter visoko. Krka naj bi ponoči še naraščala, po poplavnem valu pa se v Kostanjevici bojijo dotoka in dviga podtalnice iz Krakovskega gozda.

Poveljnik Civilne zaščite (CZ) Občine Kostanjevica na Krki Robert Zagorc je za STA povedal, da sedaj lahko le čakajo, kaj bo prinesla noč. Sicer pa pred vodo rešujejo prostore tovarne kopalniškega pohištva Lipa oz. obrata metliške Kolpe na območju kostanjeviškega obrtno-industrijskega območja.

Plazove na območju kostanjeviške občine so v večini za silo sanirali, očistili so vse zasute ceste, ki so sedaj prevozne, prečrpavajo vodo iz poplavljenih objektov, na terenu pa so njihove ekipe in več kot 50 gasilcev, je še navedel Zagorc.

Reka se približuje tovarni

Predsednik Kolpine uprave Mirjan Kulovec je za STA pojasnil, da so v Kolpini tovarni še vedno v stanju pripravljenosti. Obeti pa niso dobri, saj se podtalnica, katere odtekanje ovira narasla Krka, že dviguje in se približuje tovarni.

Tam so že sredi dneva dvignili in zaščitili stroje ter iz tovarne odpeljali gotove izdelke in repromaterial. Tovarno so zaščitili, kolikor se je dalo, je še dejal.

Krka še vedno narašča tudi gorvodno oz. v sosednji občini Šentjernej, v zadnjih štiriindvajsetih urah pa se je njena gladina tam dvignila skoraj za meter.

Po besedah poveljnika tamkajšnje CZ Jožka Jakšeta so z delom na terenu danes v glavnem končali. Vasi ob Krki, ki jih je zalila narasla voda, so zavarovali, kolikor se jih je dalo. Ker naj bi do četrte ure zjutraj Krka še naraščala, pa bodo ponoči, enako kot njihovi kostanjeviški kolegi, na ogroženih območjih dežurali, je še povedal za STA.

Kot je za spletno Delo povedal župan občine Kostanjevica na Krki Mojmir Pustoslemšek ljudje ponoči niso zatisnili oči, saj je Krka vsako uro narastla za deset centimetrov. Ponoči je zasedal štab civilne zaščite. Že včeraj zvečer so gasilci Prekopa in Kostanjevice na Krki začeli s polnjenjem in razvozom protipoplavnih vreč, opazovanjem narasle reke Krke in obveščanjem prebivalcev. V zgodnjih jutranjih urah so gasilci začeli s črpanjem vode iz številnih stanovanjskih hiš in reševali osebne avtomobile, ki so ostali ujeti v vodi, ki se je razlila čez ceste zaradi zamašenih obcestnih odtokih. Gasilci črpajo podtalnico iz več stanovanjskih hiš na Resljevi in na Ljubljanski cesti v Kostanjevici na Krki. Gasilci so s folijo prekrili in vsaj začasno ustavili plaz za stanovanjsko hišo v Globočicah.

Zalilo kostanjeviški otok, izklopili elektriko

»V Kostanjevici so ljudje v akciji od petka od 19. ure zvečer, ko se je začelo poljnjenje protipoplavni vreč,« pravi vodja posavske izpostave za zaščito in reševanje Zdenka Močnik: »Bojimo se, da se bodo razmere približale katastrofalnim z leta 2010.«

Pred štirimi leti je zalilo celoten otok z okoli 60 hišami, ob cerkvi je voda segala 120 centimetrov visoko, v celotnem kraju pa je namočilo več kot 90 stanovanjskih objektov. Pretok je takrat – neuradno, ker so merilne naprave pri neverjetnih količinah vode odpovedale - presegel količino 450 kubičnih metrov na sekundo. V času sončnih žarkov v Brežicah danes zjutraj je Krka v Podobočju že dosegla pretok 380 kubičnih metrov na sekundo, tokom dneva in noči bo predvidoma krepko preko 400 kubičnih metrov na sekundo. Krka se je sicer ob Kostanjevici pri Krki pričela razlivati ob 3.20, ko je presegla kritični pretok 350 kubičnih metrov na sekundo.

V Škocjanu spet močno dežuje

Poplavljen je tudi pretežni del občine Škocjan kjer narasel potok Radulja ogroža stanovanjske hiše v spodnjem Škocjanu, Zavinek, Grmovlje, itd. Tamkajšnji župan Jože Kapler je povedal, da imajo precej težav tudi s plazovi, ki so zasuli ceste. Življenja v tej občini za zdaj niso ogrožena, pravi Kapler, vendar je po 6. uri zjutraj spet začelo močno deževati.

Zalita tudi novomeška občina

Na območju Novega mesta je po podatkih Uprave za zaščito in reševanje poplavljenih več objektov. Najhuje je bilo v Ratežu, Suhadolu, Malih in Velikih Brusnicah, Hrušici, Selih pri Ratežu, Črmošnjicah pri Stopičah, v Kotih ter v Novem mestu na Belokranjski cesti, Nad mlini in v Podbevškovi ulici. Poplavlenih je bilo najmanj 25 objektov. V odpravljanju posledic je sodelovalo 40 gasilcev celotne Gasilske zveze Novo mesto ter Gasilsko–reševalnega centra Novo mesto.

V Šentjerneju izredne razmere, gasilci rešili dva otroka

Na območju občine Šentjernej je poplavljenih več objektov. Župan Franc Hudoklin je povedal, da je stanje katastrofalno in da so v občini razglasili izredne razmere. Po naših informacijah je v pripravljenosti tudi slovenska vojska, ker razmer ne obvladujejo več, pa so za pomoč zaprosili občino Trebnje.

Najhuje je v krajih Šmarje in v Šentjerneju na Trdinovi in Novomeški cesti, cesti Na žago, na Cesti oktobrskih žrtev, Na gmajni in v industrijski coni Šentjernej. Poplavljeni so tudi objekti v Orehovici, Dobravicah, Cerovem Logu, Čadražah, Maharovcu, Dolenji Brezovici, Gorenji Brezovici, Vrhu pri Šentjerneju, Praprečah, Gorenji Stari vasi, Gorenjem Gradišču, Dolenjem Gradišču, Ledeči vasi, Gorenji Gomili, Dolenjem Vrhpolju, Grobljah in v Kartuziji Pleterje. Skupaj je po prvih neuradnih podatkih poplavljenih 70 stanovanjskih hiš. V kraju Gorenje Gradišče so gasilci iz stanovanjske hiše evakuirali dve odrasli osebi in dva otroka.  V kraju Šmarje je meteorna voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše, zaradi česar je v naravo izteklo okoli 200 litrov kurilnega olja. Prebivalci naselja Zameško pa so ostali odrezani od sveta. Preko narasle Krke jih gasilci oskrbujejo s protipoplavnimi vrečami in jim pomagajo.

V intervencijah za odpravo posledic je sodelovalo vsaj 90 gasilcev celotne Gasilske zveze Šentjernej. Številne ceste so neprevezne. Sprožila sta se dva večja zemeljska plazova v kraju Hrastje in pri Tolstem vrhu.

Šentjernejski župan Franc Hudoklin je za spletno Delo pretreseno povedal, da v zgodovini te občine take naravne katastrofe ne pomnijo. »Podrti so številni mostovi, poplavilo je najmanj 30 hiš in reševali smo tudi življenja. Potoki so se prestavili, zdaj so na terenu že stroji, ki skušajo vzpostaviti nazaj rečne in potočne struge. Od 58 vasi nam ni zalilo štiri vasi. Vse ostalo je pod vodo,« se je po telefonu skoraj zjokal župan Hudoklin.

Tudi v Zasavju obilno deževje povzročilo nevšečnosti

V zagorski občlini je najhuje v Šklendrovcu, kjer je meteorna voda okrog druge ure zjutraj zalila kletne prostore stanovanjske hiše, sprožilo se je več plazov in kamenja, njihovi nanosi in podrto drevje so popolnoma zaprli cesto proti Podkumu. Ponoči je bregove prestopil še potok Šklendrovec in poplavil cesto in kletne prostore hiše. Narasla voda je odtrgala del cestišča proti Podkumu. Bati se je, da bo zaradi naraslega vodotoka treba evakuirati prebivalce. Na terenu so Gasilci PGD Zagorje mesto, PGD Podkum, občinski štab CZ Zagorje mesto, delavci cestnega podjetja. V Podkumu so bile sprožene sirene. Žal gasilci zaradi popolne zapore ceste niso mogli do Gorenje vasi v Šklendrovcu, da bi dostavili protipoplavne vreče. Ljudje so sami preprečevali vdor vode v hiše. Zemeljski nanos je zasul hlev.

Tudi Medija je prestopila bregove in zalila regionalno cesto Orehovica-Izlake ter stanovanjske hiše ob njej. Gasilci PGD Loke so namestili protipoplavne vreče. Ob treh zjutraj je hudournik ogrožal hišo v Brišah, kjer so posredovali gasilci PGD Kolovrat in PGD Mlinše ter jo zavarovali s protipoplavnimi vrečami. Malo pred peto uro je Medija kot običajno ob velikih nalivih poplavila bivše prostore tovarne Svea Zagorje. Narasli potok Kotredeščica je ogrožal več stanovanjskih hiš v naselju Selo. V naselju je zmanjakalo električne energije.

Tudi v Hrastniku je voda zalivala stanovanjske hiče v Čečah, v naselju Grče in na Brnici, kjer so gasilci PGD Dol pri Hrastniku omejili vdor vode v hišo z protipoplavnimi vrečami. Ob 3.45 je v Suhadolu plaz zasul regionalno cesto Hrastnik-Zidani Most. Intervenirali so delavci Cestnega podjetja. Gasilci PGD Dol pri Hrastniku so v naselju Črdenc pri vodnemu zajetju strojno očistili prepust. V Trbovljah je bila ob 4.22 prekinjena prometna povezava z Zagorjem čez Slačnik zaradi hudourniškega nanosa vode in kamenja.

Težave tudi v Pomurju in v Podravju

Tudi gasilci v vsem Pomurju imajo polne roke dela, saj so ponoči ali proti jutri bregove prestopili skoraj vsi manjši vodotoki, kot na primer Puconski potok. Za sedaj je skoraj nemogoče prešteti, koliko kleti in pritličij hiš so narasle vode teh vodotokov zalile, saj gasilci in domačini delajo nepretrgoma. Nekaj škode je deroča voda naredila tudi na cestah in drugi infrastrukturi, veliko pa je stoji na kmetijskih površinah v ravninskih predelih, tako da bo škoda tudi na še nepospravljenih pridelkih. Največ težav je sicer na območju občin Dobrovnik in Lendava ter od Puconcev proti Moravskim Toplicam.

Pod vodo so posamezni deli nekaterih vasi na tem območju. Kot je povedal poveljnik Civilne zaščite za Pomurje Martin Smodiš, je najhuje v občini Dobrovnik. Na terenu so gasilci iz 21 pomurskih gasilskih zvez, gasilcem pomagajo še pripadniki civilne zaščite, ki posredujejo s črpalkami, na razpolago pa so dali protipoplavne vreče, je pojasnil regijski gasilski poveljnik za Pomurje Dušan Utroša.

Težave so tudi na desnem bregu reke Mure. Visoka voda se je razlila v Noršincih, Križevcih in Babincih, gasilci iz Prlekije prav tako črpajo vodo iz zalitih kleti. Tudi ob tokrat grozijo plazovi v Cubru, Nunski in Rinčetovi Grabi.

Na ptujskem območju je večina potokov in rečic prestopila bregove, a domovi niso bili posebej ogroženi. Posebnost je le to, da je poplavila hitra cesta med Draženci in Gruškovjem v Podlehniku. Preko cestišča je tekla nekaj centimetrov visoka voda, vendar so promet vseeno zaprli. Nekoliko bolj je poplavila vzporedna regionalna cesta, ki so jo tudi zaprli za promet, a so po njej vseeno lahko vozili domačini in naključni tujci, ki so se znašli v vodnem obroču.

Razmere v Mariboru se umirjajo

Močno nočno deževje ni prizaneslo niti širšemu mariborskemu območju. Župan Šentilja Edvard Čagran je povedal, da je bilo najhuje med pol četrto in šesto uro zjutraj, od takrat so na terenu vsa lokalna gasilska društva. Nekaj časa je bila zaprta cesta med Šentiljem in Sladkim Vrhom, narasli potoki so zalili kakšnih sedem hiš, proti poldnevu pa so se razmere že začele umirjati. Težava so le zemljeski plazovi, od katerih eden ogroža stanovanjsko hišo, vendar situacija ni kritična in se ljudem ni treba izseliti. Podobna slika je v bližnji občini Kungota, kjer so narasli potoki prav tako zalili nekaj hiš in številna polja, sprožilo se je tudi nekaj zemeljskih plazov, eden je neko družino celo odrezel od sveta, a so se pristojne službe takoj lotile sanacije, je pojasnil župan Igor Stropnik. Po njegovih besedah se razmere zdaj že umirjajo, voda upada, tudi še pred nekaj urami poplavljene ceste so prevozne. Povedal je, da so poplavili tako majhni kot večji vodotoki, težave pa povzročajo tudi zamašeni prepusti, ki po letošnjem žledu niso idealno očiščeni.

Pretoki Drave se umirjajo

Pretoki Drave v zgornjem toku od Koroške do Zgodnjega Podravja se počasi umirjajo, so za STA povedali na Dravskih elektrarnah Maribor. V naslednjih urah se bodo ti sicer še nekoliko povečali v njenem spodnjem toku proti hrvaški meji, a nevarnosti za poplavljanje ni.

Vremenska napoved: dež bo slabel

Po podatkih Agencije RS za okolje je minulo noč v večjem delu Slovenije padlo od 30 do 80 litrov dežja na kvadratni meter, manj padavin je bilo le na skrajnem zahodu države. Dež bo danes slabel, a do večera lahko ponekod v osrednji Sloveniji še pade od 10 do 25 mm padavin. Danes bo sprva oblačno in deževno. Padavine bodo postopno slabele ter sredi dneva v zahodnih krajih ponehale.