Dolga pot do plačila za trajno škodo

Debate o smiselnosti preventivnega cepljenja se razvijejo skorajda vsako leto ob začetku cepljenj proti sezonski gripi. Medtem ko je to prostovoljno, je država uzakonila obvezno cepljenje proti nekaterim boleznim, pri čemer zakon opredeljuje tudi razloge za opustitev ali odložitev cepljenja. Medtem ko zagovorniki cepljenja vztrajajo, da je to smiselno ne glede na morebitne neželene stranske učinke, so za nasprotnike sporne predvsem dolgoročne posledice, povezane z oslabljenim imunskim sistemom in slabšo kakovostjo življenja. Boj z mlini na veter že leta bijejo starši zdaj 16-letnega dekleta, ki ima po cepljenju proti steklini hude trajne posledice; starši vztrajajo, da mora zanje odgovarjati država. Potem ko jo je v starosti treh let na dopustu na Hrvaškem ugriznili netopir, se je morala (ne le deklica, ampak vsa družina) v skladu z za konom o nalezljivih boleznih cepiti proti steklini. Reakcija se je pri de klici pokazala že čez 12 ur in je bila vse prej kot običajna.

Zaradi izjemno visoke vročine, tresenja in penjenja so jo sprejeli v bolnišnico. Po petih dneh jo dobila drugi odmerek cepiva in nato še tretjega. Ko je začela konec leta 1998 urinirati kri, preiskave niso poka zale vzroka, težave pa so se nadaljevale in stopnjevale, tako da je celo ohromela. Z veliko truda se je s po močjo alternativne medicine znova postavila na noge, vrsta nepojasnje nih simptomov in diagnoz (miopatija, epilepsija, nenehni respiratorni infekti, porušenje imunskega sistema …) pa je starše na pobudo neke zdravnice napeljala na sum, da bi utegnile biti vse zdravstvene težave posledica cepiva. »Odkar je hči ime la reakcijo na prvo cepljenje proti steklini, nikoli več ni bila takšna kot pred tem. Izgubili smo čudovito, zdravo, inteligentno in živahno deklico,« pripoveduje mati.

Odgovornost države?

Prepričani, da je država, ki je uzakonila nekatere vrste cepljenja, odgovorna tudi za posledice, so starši poskušali odgovornost države izterjati s civilno tožbo (vložili so jo junija 2002). Okrožno sodišče je tožbo pred petimi leti zavrnilo, višji sodniki pa so sodbo razveljavili, saj so zavzeli stališče, da je cepljenje nevarna dejavnost in da je za škodo, ki nastane kot posledica cepljenja, ne glede na krivdo, objektivno od govorna država.

Po prvem naroku marca 2007, ko je okrožno sodišče začelo ponovlje no sojenje, obravnava ni bila več razpisana. Na prvi obravnavi je namreč sodišče sklenilo, da bo pri proizvajalcu Chiron Bieringu opravilo poizvedbe o cepivu rabivac. Kot so nam povedali na sodišču, so odgovor iz Nemčije prejeli šele letos, od nemškega sodišča – to je odgovor družbe Novartis Vaccines, ki je registrirana na naslovu zdaj že neobstoječega Chiron Bieringa, dobilo februarja lani. Ker je odgovor v nemščini, so morali počakati na prevod sodnega tolmača, zaradi česar se je vse skupaj zavleklo, pojasnjuje Tanja Glogovčan, predstavnica ljubljanskega okrožnega sodišča za odnose z javnostjo. Vmes je bil primer zaradi napredovanja prve razpravljajoče sodnice na višje sodišče dodeljen zdajšnji razpravljajoči sodnici. Ta je kljub pričakovanju staršev, da bodo strokovno mnenje izdelali tuji izvedenci, izdelavo izvedenskega mnenja zaupala Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska sta nja ljubljanskega UKC.

Cepivo umaknjeno s trga

Spis je od srede julija pri izvedencih, in čeprav bi ti morali mnenje izdelati do srede oktobra, ga sodišče še ni prejelo, toda ker gre za zahtev no zadevo, je daljši rok za izdelavo mnenja pričakovan, so nam povedali na sodišču.

Sodišče je izvedence v začetku prejšnjega meseca vendarle pozvalo, naj pospešijo delo, ravno izbira izvedenca pa se staršem ne zdi primerna. Gre za zdravnike, ki so sicer zadolženi za odločanje o uvozu cepiv in ki »skrijejo« tiste, ki so po cepljenju imeli posledice, meni mati in poudarja, da bodo mnenje naredili na podlagi pomanjkljive dokumen tacije. V spisu namreč razen doku mentacije iz ljubljanske bolnišnice, kjer jim ni uspelo nič ugotoviti, ni poznejših izvidov tujih zdravnikov, katerim so starši že pred leti zaupali zdravljenje otroka. Ti so deklici po stavili diagnozo – siringomielija, bo lezen, pri kateri začneta propadati siva substanca hrbtenjače in tvorba votlinic v njej – ter ugotovili, da so težave posledica cepljenja.

Pri tem dekličina mati poudarja, da je bilo ravno to cepivo leta 2004 umaknjeno s trga, proizvodnja pa ukinjena. »V Sloveniji pa so še ne kaj let za tem z njim cepili ljudi, ker so ga pač še imeli na zalogi. Ko sem pri proizvajalcu vprašala, kako je to mogoče, so mi rekli, da Slovenija očitno spada med manj razvite države, kjer se to cepivo še uporablja.« Rabivac se namreč uporablja le še v veterinarske namene, dodaja mati.

Doslej le ena odškodnina

Starši v dekličinem imenu zahte vajo 40.052 evrov odškodnine, ker pa zaradi bolezni, ki so posledice cepljenja, ne bo delovno sposob na , si prizadevajo tudi za mesečno rento zanjo. Zakon iz leta 1995, ki je veljal v času dogodka, namreč odškodninske odgovornosti države za škodo, ki nastane zaradi obve znosti cepljenja, in ne zaradi stro kovnih napak, ni urejal. Potem ko je pomanjkljivo ureditev ugotovilo tudi ustavno sodišče, je naložilo za konodajalcu, naj odpravi neskladje, kar je ta januarja 2006 tudi naredil. O pravici do odškodnine v skladu s tem zakonom tako odloča resorni minister na podlagi strokovnega mnenja komisije za ugotavljanje vzročne zveze med obveznim ce pljenjem in škodo ter mnenja inva lidske komisije zavoda za pokojnin sko in invalidsko zavarovanje.

Čeprav so med starši in ministr stvom za zdravje potekali pogo vori glede morebitnega izplačila odškodnine, ti niso obrodili sadov. Odškodnina, ki jo izplača država, je namreč omejena (na približno 62.000 evrov, pri čemer se znesek vsako leto valorizira glede na infla cijo), odškodnine za sorodnike ne predvideva, prav tako ne rente, ško dni dogodek pa sega v obdobje pred uveljavitvijo zakona 2006.

V skladu s tem zakonom je bila tako doslej izplačana le ena odško dnina, in sicer zdravstveni delavki, ki ima po cepljenju proti hepatiti su B (to je za zdravstvene delavce obvezno) leta 2000 hude posledi ce, smo izvedeli na ministrstvu za zdravje. Po cepljenju ima poškodbe hrbtenjače (mielitis) in vrsto traj nih težav (delna ohromljenost tru pa od prsi navzdol, izguba občutka toplote, mraz zaznava kot bolečino, klecanje leve noge, huda utruje nost, bolečine v hrbtenici, tresenje rok in glavobol, uhajanje urina, sla ba koncentracija in pozabljivost) in priznano III. kategorijo invalidno sti. Ministrstvo ji je izplačalo 69.376 evrov odškodnine.

***

Na Hrvaškem zaradi necepljenja 
na zagovor pri sodniku za prekrške

Hrvaški mediji so pred časom poročali, da se bodo morale tri matere in oče, ki zaradi prejšnjih reakcij na cepljenja niso cepili otroke proti MoPaRu in DiTe plus IPV (ošpice, rdečke, mumps, davica, tetanus, …), zagovarjati pri sodniku za prekrške. Prijavilo jih je hrvaško ministrstvo za zdravje, med njimi tudi mater otroka, ki so ga morali po enem prejšnjih cepljenj zaradi hude reakcije celo hospitalizirati. Staršem grozi do 2000 kun (270 evrov) kazni, ne obstaja pa zakonska norma, po kateri bi jih lahko, tudi po morebitni obsodilni odločbi, prisilili k cepljenju otroka. Po cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki je obvezno pred vstopom v šolo, so po poročanju hrvaških medijev našteli kar nekaj primerov, ko so otroci oziroma njihovi starši kmalu po cepljenju zboleli ravno za boleznijo, proti kateri so bili otroci cepljeni.