Dolgo pričakovani zakon o Skoku v vladni obravnavi

Med gradivi za obravnavo na seji vlade je ministrstvo za pravosodje v torek objavilo enega od zadnje mesece najbolj napovedovanih in hkrati pričakovanih zakonov - o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Predlog zakona o vzpostavitvi Skoka bo najbrž tudi med temami na petkovem koalicijskem vrhu na Brdu, kjer bodo ministri in poslanci vladnih strank obravnavali zlasti projekte, ki bodo zaznamovali jesen.

Kljub najavi ministra iz vrst Demokratov Mihaela Zupančiča, da »ko bo zakon na mizi, bo vsak lahko o njem podal svoje mnenje«, naj bi se vlada zavzemala za to, da državni zbor materijo obravnava po nujnem postopku, z utemeljitvijo, da bi s tem preprečili težko popravljive posledice za delovanje države, in zaradi interesov varnosti.

Po podatkih policije se je trend kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete od leta 2022 obrnil navzgor in predstavlja skoraj 17 odstotkov vseh obravnavanih kaznivih dejanj. »Statistični podatki potrjujejo trajno potrebo po specializirani obravnavi gospodarske, korupcijske in organizirane kriminalitete, zato je potrebna stabilnejša kadrovska sestava, trajnejša specializacija, učinkovitejša koordinacija, jasnejša institucionalna odgovornost in skrajševanje časa od začetka preiskave do pravnomočnega zaključka postopka,« na pravosodnem ministrstvu ocenjujejo, da se bo s predvidenimi rešitvami vzpostavila ničelna toleranca do korupcije in klientelizma.

Kako so si to zamislili? Prvi cilj predloga je na zakonski ravni povezati pristojnosti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in Specializiranega državnega tožilstva RS, ki se preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) ter se kadrovsko in analitično krepi v okviru državnotožilske organizacije. Namesto štirih specializiranih oddelkov ustanavlja Specializirano sodišče za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala s pristojnostjo za območje celotne države in določa pritožbeno pristojnost Višjega sodišča v Mariboru. Za to med drugim prilagaja kazensko procesna pravila, prehod kadrov, zadev, dokumentacije, opreme in sredstev.

»Zadeva, ki bo po zakonskem katalogu sodila v pristojnost StKOK, bo praviloma že od faze policijske preiskave obravnavana v specializirani institucionalni verigi. S tem se zmanjšuje možnost, da bi bila izbira policijske ali sodne organizacijske enote odvisna predvsem od notranjih aktov oziroma posamičnih organizacijskih odločitev,« so navedli. Za večjo predvidljivost pristojnosti in jasnejšo odgovornost posameznega organa za pravočasno izvedbo nalog je tudi na zakonski ravni poudarjena dolžnost sodelovanja komisije za preprečevanje korupcije, urada za preprečevanje pranja denarja, finančne uprave, javne agencije za varstvo konkurence, agencije za trg vrednostnih papirjev, inšpekcijskih organov.

Predlog pričakuje prednostno obravnavo dokazno, finančno in organizacijsko najzahtevnejših kazenskih zadev ter razširitev posebnega procesnega modela, ki ga zakon o kazenskem postopku že določa za zadeve Evropskega javnega tožilstva. Povečali bi tudi zakonsko najmanjše število imenovanih državnih tožilcev z 10 na 25.

Prilagoditve, ki jih prinaša zakon - posegle bodo v štiri druge zakone, uporabljati naj bi ga začeli januarja 2027 - bodo državni proračun letos predvidoma stale 600 tisoč evrov, prihodnje leto pa skoraj 4,5 milijona evrov. Skupni dodatni odhodki do leta 2029 pa znašajo dobrih 13,8 milijona evrov. Največji del dodatnih finančnih posledic je povezan z ustanovitvijo Specializiranega sodišča RS. Z njegovo vzpostavitvijo naj bi se po 15 letih opustil model štirih med seboj organizacijsko ločenih specializiranih oddelkov, s čimer bi odpravili razdrobljenost in razpršeno odgovornost nosilcev sodne uprave. Vodil ga bo predsednik sodišča, ki bo pod sodno-upravnim nadzorom predsednika vrhovnega sodišča in ne višjega sodišča. Sodniki Specializiranega sodišča RS bodo svojo celotno delovno obremenitev namenili reševanju specializiranih kazenskih zadev.

»Gre za sodišče, ki bo sodilo v najzahtevnejših zadevah korupcijskih kaznivih dejanj, organiziranega in gospodarskega kriminala, pri čemer naj bi se po nekaterih ocenah v Sloveniji na letni ravni izgubilo kar 3,5 milijarde evrov, zato ima javnost upravičen interes vedeti, kako učinkovito opravlja svojo funkcijo,« so snovalci zakona argumentirali določilo, da bo predsednik Specializiranega sodišča RS enkrat letno poročal državnemu zboru.

Petnajstega julija so se začele sodne počitnice, zato bo na odzive večine akterjev najbrž treba nekoliko počakati, doslej so predlog komentirali le na državnem tožilstvu. Po besedah generalne državne tožilke Katarine Bergant za Radio Slovenija, po prvem pregledu ocenjujejo, da predlagane spremembe ne bodo prispevale k učinkovitejšemu pregonu najhujših kaznivih dejanj, ampak predvsem slabijo strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve, morajo pa besedilo še podrobneje preučiti.