Domač zrezek ima manj antibiotikov kot uvožen

V slovenski živinoreji se porabi manj antibiotikov od povprečja EU, a veliko mesa uvozimo.
Objavljeno
10. julij 2018 07.00
Posodobljeno
10. julij 2018 11.50
Pri vzorcih mesa, odvzetih v rezidualnem monitoringu, v zadnjih treh letih uprava za varno hrano ni zaznala ostankov antibiotikov. A velja omeniti, da je bilo analiziranih razmeroma malo vzorcev, okoli 170 na leto. FOTO: Shutterstock   
Ljubljana - Pri nas se v živinoreji uporabi razmeroma malo antibiotikov, s 26 miligrami na kilogram žive živali se uvrščamo na peto mesto med članicami EU, poraba pa se še zmanjšuje. Vendar to ne pomeni, da smo povsem varni pred ostanki antibiotikov v mesu ali večkratno odpornimi bakterijami, ki jih meso lahko vsebuje, saj ga veliko uvozimo iz držav, ki porabijo bistveno več antibiotikov.

Nemčija, iz katere uvozimo veliko svinjine, v prireji mesa uporabi skoraj štirikrat več antibiotikov kot naši rejci. Avstrija, od koder uvozimo največ mesa, jih porabi dvakrat toliko, Italija, druga največja uvoznica, celo 12-krat več. Veliko uvoženega mesa, zlasti iz Poljske in Španije se nabavi preko javnih razpisov in porabi v šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah, ki bi – če smo pozitivno diskriminatorni – morale pripravljati visokokakovostno hrano.
 

Največ antibiotikov pri govedu


Meso in druga živila živalskega izvora, ki vsebujejo antibiotike, ne smejo biti v prodaji. Živali, ki so bile zdravljene z antibiotiki, morajo biti določen čas v karenci, in v tem obdobju ne smejo v prehransko verigo, razloži dekan ljubljanske veterinarske fakultete Andrej Kirbiš. Vseeno pa se antibiotiki v teh živilih lahko pojavijo v ostankih. Pri vzorcih mesa, odvzetih v rezidualnem monitoringu, v zadnjih treh letih niso zaznali ostankov antibiotikov, iz česar po besedah Kirbiša lahko sklepamo, da je meso v Sloveniji glede prisotnosti antibiotikov varno. A velja dodati, da nadzor zajame razmeroma malo vzorcev, vsako leto približno 170. Največ antibiotikov se uporabi pri govedu, sledijo perutnina in prašiči.
 
image
Največje uvoznice mesa v Slovenijo in poraba antibiotikov v teh državah. FOTO: Infografika Delo


Nadzor zajema tudi živilske izdelke na trgu, pri čemer se osredotoča predvsem na tiste iz tretjih držav. Preko edinih slovenskih mejnih vstopnih točk, luke Koper in letališča Brnik, je zelo malo uvoza živil živalskega izvora iz teh držav. Večina teh izdelkov k nam pride preko vstopnih točk v drugih državah, pove Matjaž Guček, vodja Sektorja za živila, krmo in zdravila na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Leta 2017 je bilo na ravni članic EU 15 zavrnitev pošiljk, ki naj bi vsebovale antibiotike ali kakšna druga zdravila. Večina je bila ribiških proizvodov, sledili so kunci in konjski proizvodi. Guček ocenjuje, da je vsako leto v EU zavrnjenih okoli tisoč pošiljk z ostanki zdravil.

image
Poraba antibiotikov v prireji mesa v članicah EU leta 2015. FOTO: Infografika Delo

 

Problematični individualni rejci


Uporaba antibiotikov pri zdravih živalih in celi čredi, če je zbolela le ena žival, je pri nas prepovedana, prav tako antibiotiki niso v prosti prodaji. Predpiše in uporablja jih lahko le veterinar. Izjemoma recept izda kmetu, ki nato živali zdravi pod njegovim nadzorom, oba pa morata zdravljenje vpisovati v dnevnik veterinarskih posegov. S stališča nadzora je takšna ureditev dobra, a so antibiotiki v prosti prodaji v sosednjih državah in na spletu, zato so zlorabe možne, pravi Andrej Kirbiš. Pri nadzorih veterinarjev in kmetov – na letni ravni je opravljenih nekaj sto pregledov – se največkrat ugotavlja pomanjkljivo vodenje evidenc, v lekarnah pa pomanjkljivosti pri izdaji zdravil na veterinarski recept.

»V Sloveniji imamo veliko dobro organiziranih rejcev, ki so pod stalnim veterinarskim nadzorom. Njihovo meso je varno,« je prepričan predsednik upravnega odbora GIZ mesne industrije Slovenije Izidor Krivec. Problematični pa so individualni rejci. Ti prodajajo meso, zlasti prašičje, mimo uradnih trgovcev – brez nadzora nad rejo, zdravljenjem in karenco, brez nadzora nad klanjem, razsekom, skladiščenjem, prodajo in plačevanjem davka. Sivi trg po njegovih ocenah obsega okoli 30 odstotkov celotne proizvodnje.

Medtem ko slovensko zdravstvo že občuti problem odpornosti bakterij proti antibiotikom, ki so v določenih primerih neučinkoviti, ga veterina še uspeva omejevati z razpoložljivimi zdravili, pravi Matjaž Guček. »Z biovarnostnimi ukrepi, s katerimi živalim omogočimo boljše razmere bivanja, in preprečimo, da pridejo v stik z bakterijami, še lahko delujemo preventivno.« K manjši porabi antibiotikov prispevajo tudi manjše reje in manjše število živali v teh rejah kot v tujini. Vse to zagotavlja, da je slovensko meso kakovostnejše od uvoženega.