Učinek domin pri koronavirusu še ni pričakovan
V času več tveganj na različnih področjih Slovenija in celotna EU s stabilno rastjo na nizki ravni.
Odpri galerijo
Tudi izbruh koronavirusa predstavlja tveganje za gospodarsko rast v Evropi. FOTO: Patrik Stollarz/AFP
Bruselj – Evropsko gospodarstvo bo nadaljevalo stabilno zmerno rast. To je ključno iz zimske gospodarske napovedi, v kateri v primerjavi z jesensko ni večjih sprememb.
Gospodarstvo v območju z evrom naj bi tako letos kot tudi prihodnje leto raslo po stopnji 1,2 odstotka. Lansko rast so ocenjevali še pri 1,1 odstotka, a je po današnji oceni znašala 0,1 odstotne točke več. Tudi napoved za celotno EU ostaja enaka – 1,4 odstotka za letos in prihodnje leto.
Slovenska rast bo z 2,7 odstotka v obeh letih (enaka je bila jesenska napoved) pri vrhu območja z evrom. Višjo bosta v obeh letih imeli le Irska in Malta, letos pa še Ciper. Bruseljski analitiki ugotavljajo, da je lansko slovensko rast (v primerjavi z letom 2018 se je s 4,1 odstotka znižala na 2,5 odstotka) poganjalo predvsem domače povpraševanje. Prispevek neto izvoza je bil negativen.
Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je, predvsem kot posledica zunanjih dejavnikov, v letu 2019 slabšalo in je bilo januarja letos le malo nad dolgoročnim povprečjem, ugotavljajo v Bruslju.
Ker pričakujejo, da bo stopnja zaposlenosti ostala visoka in da se bo nadaljevala rast plač, naj bi se v letu 2021 zasebna potrošnja še krepila. Tudi rast naložb naj bi se nadaljevala. Rast cen nepremičnin naj bi krepila naložbe v stanovanjsko gradnjo in poslovne objekte. Pričakovanih je več javnih naložb.
Evropska komisija tudi za vso Evropo napoveduje rast zaposlovanja in plač. »A moramo se zavedati tveganj na obzorju – bolj krhke geopolitične krajine skupaj s trgovinskimi negotovostmi,« je opozoril izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Države članice bi po njegovem mnenju morale izkoristiti položaj za strukturne reforme, da bi okrepile rast in produktivnost.
Gospodarski komisar Paolo Gentiloni je opozoril na spodbudne spremembe, kot so zmanjšanje trgovinskih napetosti (kitajsko-ameriški sporazum) in urejen brexit. V evropski komisiji sicer opozarjajo na precejšnjo negotovost glede prihodnjih odnosov z Združenim kraljestvom.
»Kar zadeva koronavirus, je še prezgodaj za oceno njegovih negativnih učinkov,« je povedal Gentiloni. Kljub temu ga v evropski komisiji vidijo kot tveganje, saj vpliva na javno zdravje, gospodarsko dejavnost in trgovino, zlasti na Kitajskem. Povzročil je negotovosti glede kratkoročnih gospodarskih gibanj na Kitajskem in čezmejne motnje v obdobju, ko je svetovna gospodarska dejavnost na nizki točki cikla.
Tveganji sta dolžina trajanja izbruha in sprejemanje ukrepov za zadrževanje širjenja. Po osnovnem scenariju naj bi bil vrhunec izbruha v prvem četrtletju, globalne posledice pa razmeroma omejene. »Dlje ko bo trajal, večja bo verjetnost posrednega škodljivega učinka na gospodarsko razpoloženje in globalne pogoje financiranja,« ugotavljajo v evropski komisiji.
Čeprav so tveganja zaradi podnebnih sprememb predvsem dolgoročna, po oceni Bruslja ne morejo biti izključena niti na kratek rok.
Gospodarstvo v območju z evrom naj bi tako letos kot tudi prihodnje leto raslo po stopnji 1,2 odstotka. Lansko rast so ocenjevali še pri 1,1 odstotka, a je po današnji oceni znašala 0,1 odstotne točke več. Tudi napoved za celotno EU ostaja enaka – 1,4 odstotka za letos in prihodnje leto.
Slovenija pri vrhu območja z evrom
Slovenska rast bo z 2,7 odstotka v obeh letih (enaka je bila jesenska napoved) pri vrhu območja z evrom. Višjo bosta v obeh letih imeli le Irska in Malta, letos pa še Ciper. Bruseljski analitiki ugotavljajo, da je lansko slovensko rast (v primerjavi z letom 2018 se je s 4,1 odstotka znižala na 2,5 odstotka) poganjalo predvsem domače povpraševanje. Prispevek neto izvoza je bil negativen.
Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je, predvsem kot posledica zunanjih dejavnikov, v letu 2019 slabšalo in je bilo januarja letos le malo nad dolgoročnim povprečjem, ugotavljajo v Bruslju.
Ker pričakujejo, da bo stopnja zaposlenosti ostala visoka in da se bo nadaljevala rast plač, naj bi se v letu 2021 zasebna potrošnja še krepila. Tudi rast naložb naj bi se nadaljevala. Rast cen nepremičnin naj bi krepila naložbe v stanovanjsko gradnjo in poslovne objekte. Pričakovanih je več javnih naložb.
Nemčija pri 1,1 odstotka
Za ključno slovensko gospodarsko partnerico Nemčijo so gospodarske napovedi nekoliko ugodnejše kot jeseni. Bruselj ji za leto 2020 in 2021 napoveduje 1,1-odstotno rast ali 0,1 odstotne točke več. Italija bo z 0,3 in 0,6 odstotka rasla najpočasneje v vsej EU.
Za ključno slovensko gospodarsko partnerico Nemčijo so gospodarske napovedi nekoliko ugodnejše kot jeseni. Bruselj ji za leto 2020 in 2021 napoveduje 1,1-odstotno rast ali 0,1 odstotne točke več. Italija bo z 0,3 in 0,6 odstotka rasla najpočasneje v vsej EU.
Geopolitična in trgovinska tveganja
Evropska komisija tudi za vso Evropo napoveduje rast zaposlovanja in plač. »A moramo se zavedati tveganj na obzorju – bolj krhke geopolitične krajine skupaj s trgovinskimi negotovostmi,« je opozoril izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Države članice bi po njegovem mnenju morale izkoristiti položaj za strukturne reforme, da bi okrepile rast in produktivnost.
Gospodarski komisar Paolo Gentiloni je opozoril na spodbudne spremembe, kot so zmanjšanje trgovinskih napetosti (kitajsko-ameriški sporazum) in urejen brexit. V evropski komisiji sicer opozarjajo na precejšnjo negotovost glede prihodnjih odnosov z Združenim kraljestvom.
Pričakovan omejen vpliv koronavirusa
»Kar zadeva koronavirus, je še prezgodaj za oceno njegovih negativnih učinkov,« je povedal Gentiloni. Kljub temu ga v evropski komisiji vidijo kot tveganje, saj vpliva na javno zdravje, gospodarsko dejavnost in trgovino, zlasti na Kitajskem. Povzročil je negotovosti glede kratkoročnih gospodarskih gibanj na Kitajskem in čezmejne motnje v obdobju, ko je svetovna gospodarska dejavnost na nizki točki cikla.
Tveganji sta dolžina trajanja izbruha in sprejemanje ukrepov za zadrževanje širjenja. Po osnovnem scenariju naj bi bil vrhunec izbruha v prvem četrtletju, globalne posledice pa razmeroma omejene. »Dlje ko bo trajal, večja bo verjetnost posrednega škodljivega učinka na gospodarsko razpoloženje in globalne pogoje financiranja,« ugotavljajo v evropski komisiji.
Čeprav so tveganja zaradi podnebnih sprememb predvsem dolgoročna, po oceni Bruslja ne morejo biti izključena niti na kratek rok.
