Domoljublje za (najmanj) 
pol milijona evrov

Ljubljana – Slovenija bo prihodnje leto praznovala 20 let osamosvojitve. Pomembni datumi, ki so se začeli že letos, ko bo 23. decembra obletnica plebiscita, se kar vrstijo in se bodo iztekli 23. decembra prihodnje leto, ko bo obletnica sprejetja ustave. Vlada je potrdila projekt Od plebiscita do ustave, v katerem bo osrednji poudarek »namenjen uspehom prejšnjih 20 let in krepitvi zavedanja, da je bila osamosvojitev dosežek vsega prebivalstva«. Nad potekom bo bedel častni odbor, v katerem bodo sedanji in nekdanji predsedniki države, parlamenta, vlade, ustavnega sodišča, strank, veterani, ministri in drugi. Samo Janez Janša in Andrej Bajuk sodelovanja v odboru (še) nista potrdila.

Vlada bo pripravila celovito grafično podobo, v okviru katere bodo priredili vizualni simbol Triglava tako, da ga bodo opremili z letnico »20«. Osrednja točka enoletnega loka proslavljanja bo dan državnosti 2011 kot osrednja državna proslava, v katero bodo poskušali vključiti 20-letnike, ki so bili rojeni 25. junija 1991.

Zastavice in strip

Na proslavah bodo delili slovenske zastavice z logotipom obletnice na ročaju, s Pošto Slovenije pa se dogovarjajo o izdaji priložnostne znamke in poštnega žiga. Banka Slovenije bo izdala poseben kovanec, odbor za državne proslave pa značko. Poleg tega razmišljajo o izdaji stripa v 5000 izvodih z nekoliko bolj zabavnim pregledom dogajanja v Sloveniji v zadnjih 20 letih. Uredili bodo posebno spletno stran, izdali publikacijo s koledarjem dogodkov v slovenskem in angleškem jeziku. Po Sloveniji bodo državljani in društva posadili od 1000 do 1500 lip, predvidenih pa je tudi vrsta razstav.

Pomoč veteranom

Obema veteranskima združenjema bo država finančno pomagala s 40.000 evri pri organizaciji dveh najpomembnejših slovesnosti: 20. obletnici začetka usposabljanja prvih slovenskih vojakov in posvetitve spomina na prvo slovensko žrtev osamosvojitve (ko je transporter JLA v Mariboru do smrti povozil Josefa Šimčika) ter 20. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA. Načrtujejo celostranske objave v dnevnem časopisju, plakate in ognjemet, predelali bodo oglas »Slovenija, moja dežela«, uredili pa bodo tudi drog z zastavo in lipo na Trgu republike.

Vloga odbora

Častni odbor, ki bo na čelu projekta, bo imel kar 26 članov, v njem pa bodo sedanji in nekdanji vodje države. Sodelovanja v njem (še) nista potrdila le Janez Janša in Andrej Bajuk . Njuno odločitev vlada pričakuje do 15. decembra.

Na naše vprašanje, ali bosta sodelovala v častnem odboru, niti mi včeraj nismo dobili odgovora. Ni še jasno, ali se lahko tudi tokrat zgodi, da bi proslave razdelile slovensko politiko. Znano je, da se je to v preteklosti velikokrat dogajalo; tudi tako, da sta vlada in opozicija istega dne pripravili vsaka svojo proslavo na različnih prizoriščih.

Prvi zaplet

Nekaj težav je bilo že letos, ko je proslavo ob zmagi Demosa v Ivančni Gorici pripravila vojaška veteranska organizacija, prireditev pa je bila v znamenju opozicijskega nasprotovanja predlogu arbitražnega sporazuma. Pred posvetom v parlamentu »Prihodnost parlamentarne demokracije«, ki je bil 9. novembra, na obletnico, ko je Demosov poslanski klub v Poljčah sprejel sklep o razpisu plebiscita, je protestirala poslanska skupina SDS. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je predsedniku parlamenta Pavlu Gantarju poslal pismo zaradi domnevno »svetovnonazorsko neuravnotežene« sestave udeležencev posveta. Zahteval je bolj pluralno udeležbo, in ker je Gantar vztrajal, da gre za strokovnjake, in ne politike, poslanci SDS na posvet niso prišli.

 

  Proslava ob dnevu državnosti 24. junija 2010 na Trgu republike v Ljubljani Foto Jože Suhadolnik/dokumentacija Dela Ljubljana Slovenija 24.6.2010 Proslava na Trgu Republike Foto Joze Suhadolnik Delo Pol milijona evrov stroškov