Domovi vlagajo tožbe proti ZZZS
Plačilo za zdravstveno oskrbo je prenizko in ne krije niti plač osebja.
Odpri galerijo
Položnice za domove se v povorečju gibljejo od 570 evrov za ljudi, ki so še zelo pri močeh, do kar 1120 evrov, in že tega mnogi ne zmorejo. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Če bolan in nepokreten človek leži v negovalni bolnišnici, zdravstvena blagajna za njegovo nego nameni od 78 do 108 evrov na dan. Ko ga preselijo v dom za starejše, pa dom prejme le po 15 evrov na dan za njegovo zdravstveno oskrbo, čeprav njegove potrebe ostajajo enake, približno 30 evrov pa krije starostnik. Po mnenju Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS) je to nevzdržno in nezakonito.
Štirinajst domov za upokojence je doslej vložilo tožbe proti območnim enotam Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaradi premalo plačane zdravstvene nege, menda o podobni potezi razmišljajo še nekateri socialnovarstveni zavodi. Ti že dalj časa opozarjajo, da so cene zdravstvenih storitev, ki jih vsako leto potrdi vlada v aneksu k splošnemu dogovoru, bistveno prenizke, razmere pa so postale posebno kritična lani, saj se je vlada s sindikati izpogajala za dvig plač za nekatere skupine zaposlenih, sprostili so se tudi varčevalni ukrepi, denarja, s katerimi bi zavodi ta dvig pokrili, pa ni zagotovila.
»Cene zdravstvenih storitev vse od lanskega junija ne pokrijejo več niti plač delavcev, ki jih morajo izvajalci po določilih dogovora zaposlovati, kaj šele materialnih stroškov in amortizacije,« je opozoril Jaka Bizjak, sekretar SSZS, ki predvideva, da bodo imeli domovi za starejše in posebni socialni zavodi pri zagotavljanju zdravstvenih storitev kar deset milijonov evrov izgube. Samo za plače zaposlenih bosta zmanjkala dva milijona evrov – cene storitev so se dvignile za pet odstotkov, plače pa v povprečju za osem.
»Zakon o zdravstvenem varstvu določa elemente za oblikovanje cen zdravstvenih storitev, kot so plače in drugi stroški dela, določeni s predpisi, kolektivnimi pogodbami ali drugimi splošnimi akti, materialni stroški, amortizacija in druge zakonske obveznosti,« je naštel Bizjak, ki opozarja, da bodo zavodi prisiljeni pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pokriti iz dela oskrbnin, ki bi bil drugače namenjen za investicijsko vzdrževanje in amortizacijo. Problem je, ker se, tako Bizjak, cene določajo glede na količino denarja v blagajni, ne glede na stroške, ki dejansko nastanejo.
Za ZZZS so tožbe neutemeljene. Iste člene istega zakona razumejo drugače kot SSZS – po mnenju zdravstvene blagajne se pri določevanju cen upoštevajo dogovorjeni plačni razredi delavcev v zdravstvu, in ne konkretni plačni razredi vsakega zdravstvenega delavca posebej.
Omejena sredstva v zdravstveni blagajni ne omogočajo, da bi ZZZS zagotovil dvig cen zdravstvene nege zaradi večjih stroškov dela, ki so posledica dogovora med vlado in sindikati. Hkrati izpostavljajo, da tožbe ne morejo rešiti vsebinskih težav zaradi pomanjkanja denarja v zdravstveni blagajni. Po njihovem mnenju so za to potrebni predvsem sistemski ukrepi, s katerimi bi prišli do dodatnega denarja za zdravstvo.
Letos so 80 milijonov evrov namenili za petodstotni dvig cen zdravstvenih storitev, 35,5 milijona evrov za skrajševanje čakalnih dob in 24 milijonov evrov za bolniški stalež. »V prihodnjem obdobju bo zato treba povečati sredstva zlasti za skrajševanje čakalnih dob, uvajanja novih, učinkovitejših zdravil in za naraščajoče izdatke bolniškega staleža,« napovedujejo. ZZZS bo domovom letos plačal več kot 6,6 milijona dni zdravstvene nege, kar je skoraj 17 odstotkov več kot leta 2010.
Primerjava med domovi za starejše in negovalnimi bolnišnicami pa je po prepričanju ZZZS zavajajoča, saj so med ustanovama velike razlike v vsebini dela, kadrih, opremi in stroških.
S prstom pa kažejo tudi na domove. »Po ugotovitvah ministrstva za zdravje domovi v neupravičeno velikem obsegu stroške socialne oskrbe, ki jih morajo plačevati varovanci sami, prevalijo na stroške zdravstvene nege, ki jo mora plačati ZZZS, tudi tako, da so medicinske sestre preobremenjene s storitvami socialne oskrbe oziroma da so stroški zdravstvenega dela neupravičeno veliki, stroški socialne oskrbe pa neupravičeno majhni,« je komentiral Damijan Kos iz ZZZS.
Jaka Bizjak v imenu domov odgovarja, da zdravstvena blagajna stalno nadzoruje pravilnost obračunavanja. Stališče, da bi morali stanovalci v domovih še večji del stroškov nujnih storitev kriti iz lastnega žepa, se mu zdi skrb vzbujajoče. Že zdaj se njihove položnice v povprečju gibljejo nekje od 570 evrov za ljudi, ki so še zelo pri močeh, pa vse do 1120 evrov za tiste, ki so povsem odvisni od tuje pomoči. Tega mnogi ne zmorejo.
Ministrstvo za zdravje pa na naša vprašanja še ni odgovorilo.
Štirinajst domov za upokojence je doslej vložilo tožbe proti območnim enotam Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaradi premalo plačane zdravstvene nege, menda o podobni potezi razmišljajo še nekateri socialnovarstveni zavodi. Ti že dalj časa opozarjajo, da so cene zdravstvenih storitev, ki jih vsako leto potrdi vlada v aneksu k splošnemu dogovoru, bistveno prenizke, razmere pa so postale posebno kritična lani, saj se je vlada s sindikati izpogajala za dvig plač za nekatere skupine zaposlenih, sprostili so se tudi varčevalni ukrepi, denarja, s katerimi bi zavodi ta dvig pokrili, pa ni zagotovila.
»Cene zdravstvenih storitev vse od lanskega junija ne pokrijejo več niti plač delavcev, ki jih morajo izvajalci po določilih dogovora zaposlovati, kaj šele materialnih stroškov in amortizacije,« je opozoril Jaka Bizjak, sekretar SSZS, ki predvideva, da bodo imeli domovi za starejše in posebni socialni zavodi pri zagotavljanju zdravstvenih storitev kar deset milijonov evrov izgube. Samo za plače zaposlenih bosta zmanjkala dva milijona evrov – cene storitev so se dvignile za pet odstotkov, plače pa v povprečju za osem.
»Zakon o zdravstvenem varstvu določa elemente za oblikovanje cen zdravstvenih storitev, kot so plače in drugi stroški dela, določeni s predpisi, kolektivnimi pogodbami ali drugimi splošnimi akti, materialni stroški, amortizacija in druge zakonske obveznosti,« je naštel Bizjak, ki opozarja, da bodo zavodi prisiljeni pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pokriti iz dela oskrbnin, ki bi bil drugače namenjen za investicijsko vzdrževanje in amortizacijo. Problem je, ker se, tako Bizjak, cene določajo glede na količino denarja v blagajni, ne glede na stroške, ki dejansko nastanejo.
Naj več plačajo oskrbovanci?
Za ZZZS so tožbe neutemeljene. Iste člene istega zakona razumejo drugače kot SSZS – po mnenju zdravstvene blagajne se pri določevanju cen upoštevajo dogovorjeni plačni razredi delavcev v zdravstvu, in ne konkretni plačni razredi vsakega zdravstvenega delavca posebej.
Omejena sredstva v zdravstveni blagajni ne omogočajo, da bi ZZZS zagotovil dvig cen zdravstvene nege zaradi večjih stroškov dela, ki so posledica dogovora med vlado in sindikati. Hkrati izpostavljajo, da tožbe ne morejo rešiti vsebinskih težav zaradi pomanjkanja denarja v zdravstveni blagajni. Po njihovem mnenju so za to potrebni predvsem sistemski ukrepi, s katerimi bi prišli do dodatnega denarja za zdravstvo.
Letos so 80 milijonov evrov namenili za petodstotni dvig cen zdravstvenih storitev, 35,5 milijona evrov za skrajševanje čakalnih dob in 24 milijonov evrov za bolniški stalež. »V prihodnjem obdobju bo zato treba povečati sredstva zlasti za skrajševanje čakalnih dob, uvajanja novih, učinkovitejših zdravil in za naraščajoče izdatke bolniškega staleža,« napovedujejo. ZZZS bo domovom letos plačal več kot 6,6 milijona dni zdravstvene nege, kar je skoraj 17 odstotkov več kot leta 2010.
Primerjava med domovi za starejše in negovalnimi bolnišnicami pa je po prepričanju ZZZS zavajajoča, saj so med ustanovama velike razlike v vsebini dela, kadrih, opremi in stroških.
S prstom pa kažejo tudi na domove. »Po ugotovitvah ministrstva za zdravje domovi v neupravičeno velikem obsegu stroške socialne oskrbe, ki jih morajo plačevati varovanci sami, prevalijo na stroške zdravstvene nege, ki jo mora plačati ZZZS, tudi tako, da so medicinske sestre preobremenjene s storitvami socialne oskrbe oziroma da so stroški zdravstvenega dela neupravičeno veliki, stroški socialne oskrbe pa neupravičeno majhni,« je komentiral Damijan Kos iz ZZZS.
Jaka Bizjak v imenu domov odgovarja, da zdravstvena blagajna stalno nadzoruje pravilnost obračunavanja. Stališče, da bi morali stanovalci v domovih še večji del stroškov nujnih storitev kriti iz lastnega žepa, se mu zdi skrb vzbujajoče. Že zdaj se njihove položnice v povprečju gibljejo nekje od 570 evrov za ljudi, ki so še zelo pri močeh, pa vse do 1120 evrov za tiste, ki so povsem odvisni od tuje pomoči. Tega mnogi ne zmorejo.
Ministrstvo za zdravje pa na naša vprašanja še ni odgovorilo.
