Domovi za starejše v tuje roke
Smo pred prvo spremembo lastništva domov za starejše, a na ministrstvu pravijo, da so pomembni standardi in normativi, ki so enotni za vse izvajalce storitev.
Odpri galerijo
Vsak nov ponudnik institucionalne oskrbe za starejše bo moral delovati po slovenskih predpisih. Foto Voranc Vogel
Ljubljana – Dosorjev dom v Radencih bo prvi dom za starejše v Sloveniji, ki ga bo prevzel tuji lastnik, potem ko je radenska občina svoj polovični delež sklenila prodati. Na ministrstvu za delo in pri skupnosti socialnih zavodov v tej spremembi ne vidijo težav.
Radenski župan na vprašanja Dela, kaj je bil glavni razlog za to potezo, ki gotovo odpira novo realnost institucionalne oskrbe starejših pri nas, še ni odgovoril. A kot so pisali v Večeru, se je radenska občina že odločila, da bo polovični delež v tem domu za 800 tisoč evrov prodala družbi Senecure, ki je največji zasebni upravitelj domov za starejše v Avstriji in del mednarodne mreže za starejše francoskega koncerna Orpea. Kako to odločitev komentirajo na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, odgovarja generalni sekretar Jaka Bizjak: »Menimo, da zgolj sprememba lastništva prav nič ne spremeni pri posameznem domu in za njegove stanovalce. Čeprav je slovensko domsko varstvo na zelo visoki ravni glede na vložena sredstva, pa lahko tuji lastniki vedno prinesejo nove prakse in izboljšave.« Tako optimističen je Bizjak, ki še meni, da »so vsaka konkurenca in tudi podjetja, ki so pripravljena vlagati v to dejavnost, nadvse dobrodošla, saj bomo v prihodnosti zelo potrebovali nove zmogljivosti, dejavnost pa po naravi potrebuje stalne izboljšave«.
Seveda so pomembni standardi. Na ministrstvu za delo so jasni: standardi in normativi so enotni za vse izvajalce institucionalnega varstva starejših, tako na področju kadrov, tehničnih in prostorskih pogojev kot pri storitvah.« Tudi Bizjak poudarja, da bo vsak nov ponudnik moral delovati po slovenskih predpisih, skladno z vsemi omejitvami slovenskega sistema, zato ne pričakujejo hitrih sprememb. Kot še pravijo na ministrstvu, »za koncesionarje velja, da morajo med drugim izpolnjevati pogoj, da je pravna oseba v Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, oziroma da je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti vpisana v register v Sloveniji«. Od 928 dodatnih mest, ki jim je ministrstvo dodelilo koncesijo, jih je 294 pridobila mreža Orpea.
Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo od novih tujih lastnikov domov za starejše, morda boljše storitve, boljše upravljanje ali večjo donosnost, pa na ministrstvu odgovarjajo: »Izbrani koncesionarji bodo izvajali sodobne koncepte obravnave, prilagojene posamezniku in njegovim potrebam. Storitve bodo organizirane v manjših skupinah, oblikah gospodinjskih skupnosti, ki zagotavljajo zasebnost, varnost in domačnost v ustreznih prostorskih ter tehničnih pogojih.«
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, se tako kot javni zavodi tudi koncesionarji financirajo iz plačila oskrbe, zdravstvene storitve pa plačuje ZZZS: »Pravica do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev se uveljavlja na enak način v javnih zavodih in pri izvajalcih s koncesijo, prav tako pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ki je pogojena z zakonsko določenim statusom osebe in mnenjem invalidske komisije. Stanovalcem pri izvajalcih, ki delujejo na podlagi dovoljenja za delo (zunaj mreže javne službe), ZZZS ne plačuje zdravstvene nege.«
Radenski župan na vprašanja Dela, kaj je bil glavni razlog za to potezo, ki gotovo odpira novo realnost institucionalne oskrbe starejših pri nas, še ni odgovoril. A kot so pisali v Večeru, se je radenska občina že odločila, da bo polovični delež v tem domu za 800 tisoč evrov prodala družbi Senecure, ki je največji zasebni upravitelj domov za starejše v Avstriji in del mednarodne mreže za starejše francoskega koncerna Orpea. Kako to odločitev komentirajo na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, odgovarja generalni sekretar Jaka Bizjak: »Menimo, da zgolj sprememba lastništva prav nič ne spremeni pri posameznem domu in za njegove stanovalce. Čeprav je slovensko domsko varstvo na zelo visoki ravni glede na vložena sredstva, pa lahko tuji lastniki vedno prinesejo nove prakse in izboljšave.« Tako optimističen je Bizjak, ki še meni, da »so vsaka konkurenca in tudi podjetja, ki so pripravljena vlagati v to dejavnost, nadvse dobrodošla, saj bomo v prihodnosti zelo potrebovali nove zmogljivosti, dejavnost pa po naravi potrebuje stalne izboljšave«.
Dom starejših Dosor v Radencih Foto:Jože Pojbič
Standardi in normativi
Seveda so pomembni standardi. Na ministrstvu za delo so jasni: standardi in normativi so enotni za vse izvajalce institucionalnega varstva starejših, tako na področju kadrov, tehničnih in prostorskih pogojev kot pri storitvah.« Tudi Bizjak poudarja, da bo vsak nov ponudnik moral delovati po slovenskih predpisih, skladno z vsemi omejitvami slovenskega sistema, zato ne pričakujejo hitrih sprememb. Kot še pravijo na ministrstvu, »za koncesionarje velja, da morajo med drugim izpolnjevati pogoj, da je pravna oseba v Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, oziroma da je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti vpisana v register v Sloveniji«. Od 928 dodatnih mest, ki jim je ministrstvo dodelilo koncesijo, jih je 294 pridobila mreža Orpea.
Dom starejših Dosor v Radencih Foto:Jože Pojbič
