Bodo slovenski policisti na Hrvaškem sploh imeli kaj dela?

Pulj, Medulin, Ljubljana  – Skladno s sporazumom med Slovenijo in Hrvaško so včeraj začele na terenu sodelovati mešane policijske skupine v Pulju, na Krku in Pagu, v katerih bodo trije slovenski policijski »mušketirji« do 18. avgusta pomagali hrvaškim kolegom pri zagotavljanju javnega reda in miru.

V Pulju, največjem istrskem mestu in pristanišču, bo turistom po svojih najboljših močeh poskušal pomagati Darko Grobin iz Rogaške Slatine, policist, ki ima že 27 let delovnih izkušenj in se prvič udeležuje mednarodne misije, čeprav zgledno sodelovanje varnostnih služb iz obeh držav poteka že od leta 2011.

»Moj namen je, da pripomorem k varnemu počutju slovenskih turistov. Če bodo nastale težave, tudi morda glede sporazumevanja, saj mlade generacije skoraj praviloma ne govorijo hrvaško, bom skupaj s hrvaškimi kolegi poskušal rešiti zaplet,« je svoje videnje delovanja v novem okolju na jugu Istre predstavil Grobin, ki se je že prvi dan službe srečal z nekaterimi slovenskimi turisti. Njegov hrvaški kolega Josip Iliov je povedal, da se že veseli dela s slovenskim kolegom.

Janez Rupnik, pomočnik direktorja uprave uniformirane policije na generalni policijski upravi, je povedal, da je namen prihoda vseh treh naših policistov na hrvaško obalo skrajšati morebitne postopke, če bo to seveda potrebno. Obenem pričakuje, da bo teh malo. Preverili smo, kako slovensko-hrvaške policijske patrulje delujejo v praksi in kako jih sprejemajo turisti.

Slovenski policisti bodo svoje naloge opravljali na območju istrske, liško-senjske in primorsko-goranske policijske uprave v sodelovanju s hrvaškimi policisti. Sodelovali bodo pri policijskih dejavnostih, ki jih hrvaški policisti opravljajo v povezavi s slovenskimi državljani, predvsem pa omogočali hitrejšo komunikacijo s slovenskimi turisti ter dajali predloge glede obravnavanja slovenskih državljanov. Pri svojem delu bodo nosili uniformo slovenske policije in ne bodo oboroženi. Prav tako policisti ne bodo izvajali policijskih pooblastil in ukrepov, za katere so pristojni samo hrvaški policisti.

»Naših policistov bodo zagotovo najbolj veseli slovenski in hrvaški turisti, saj so zanje krajši postopki manj stresni. Zaradi poznavanja jezika je komunikacija veliko lažja, kar poenostavlja policijske postopke s tujimi državljani. Med turisti je zaznati  zadovoljstvo, saj se počutijo varneje ob navzočnosti domačega policista, ki obvlada njihov jezik in pozna okolje, iz katerega prihajajo. Po drugi strani je takšna oblika dela koristna tudi za policiste. Izmenjava informacij je hitrejša, saj ni zamudnega preverjanja podatkov prek drugih služb. Hrvaški policisti potrebne podatke pridobijo neposredno od slovenskega policista in obratno. Hkrati policisti izmenjujejo operativno znanje, se drug od drugega učijo in tako soustvarjajo dobre prakse,« je povedal Rupnik.



Glede na izkušnje tudi letos pričakujejo, da bodo policisti angažirani predvsem na področju splošnih policijskih nalog (javni red in mir, nadzor cestnega prometa, udeleženci v prometnih nesrečah, kazniva dejanja). Hkrati bodo slovenske turiste seznanjali s preventivnimi nasveti o varovanju njihovega premoženja med dopustom. Dosedanje sodelovanje med policijama v vseh segmentih ocenjujejo kot dobro.
 

Ne vidijo potreb po policistu

V avtokampu Medulin, kjer bo za pomoč našim turistom, ki jih je sicer veliko, a manj kakor prejšnja leta, skrbel policist Grobin, nikoli doslej ni bilo težav z razgretimi glavami, pravi natakarica Nataša Novak, sicer iz Čakovca, ki je svojo veliko ljubezen našla v Premanturi na drugi strani zaliva. »Slovenci so prijazni in zelo zabavni gostje, radi se šalijo, veliko popijejo in so, skratka, zelo dobri potrošniki,« je povedala o slovenskih turistih.

Avtokamp Medulin, v katerem trenutno počitnikuje okoli 2300 turistov, od tega 15 odstotkov slovenskih, je prijazen kamp, v katerem se za vsakega najde nekaj. Tu je na zasluženem počitku tudi sedemčlanska klapa 20-letnikov iz Nove Gorice, ki vse od osnovne šole hodijo skupaj na počitnice. Pritožili so se nad cenami, ki da so prenapihnjene, saj steklenica laškega piva stane 25 kun (okoli 3,5 evra), za četrt litra ustekleničene mineralne vode pa je treba odšteti skoraj dva evra. Zato so naši sogovorniki raje našli pivo v dvolitrskih plastenkah in zanje v trgovini odšteli 3,8 evra. Najbolj pa jim bo v spominu ostala restavracija v Medulinu, kjer so jedli pice, trde kot podplat. »In v tej oštariji nas zagotovo nikoli več ne bodo videli,« je povedal član klape Tim Pavletič.



Štiričlanska družina Žabota iz Ljubljane pa ima povsem drugačno mnenje. Letos počitnikujejo že tretje leto zapored, saj jim je kamp všeč. Pod borovci je veliko sence, ob morju je mivka, v kateri se igrajo in tako pozabijo na vsakdanje skrbi. Najeli so mobilno hiško, za katero je na noč treba odšteti 150 evrov, kar se očetu Mitji ne zdi pretirano visoka cena, zato nameravajo v njej ostati štirinajst dni. »V kampu je mir, zato naš policist ne bo imel nobenega dela,« je prepričan Žabota.

Družina Ane Bogdan Zupančič iz Sostrega prihaja v ta del Istre že deseto leto zapored. Za najem zemljišča za postavitev prikolice odštejo 32 evrov na dan. S sosedi se dobro poznajo, najbolj pa uživajo otroci, saj imajo morje čisto blizu. »Preden smo odšli na dopust, so nas strašili z visokimi cenami, a so te primerljive z našimi. Moški frizer pa je celo cenejši kot v Ljubljani, saj je bilo treba odšteti le 8,5 evra. Tu nočnega razgrajanja ne poznamo, zato ne vidim nobene potrebe po policistu,« je povedala Zupančičeva, a hkrati dodala, da bo lepo videti našega moža postave in se z njim pogovoriti po domače. »Če bi se mi kaj zgodilo, bi zelo prav prišel slovenski policist. Če pa bi bila okradena, bi bil za prijavo pravšnji tudi hrvaški mož postave in res ne bi izbirala. Našega policista si bolj predstavljam v vlogi mediatorja in pa, da bo ljudem vlival občutek varnosti,« je prepričana Vasja Žibret iz Kotelj na Koroškem. Tu je na zasluženih počitnicah tudi upokojeni policist Billy, belgijski ovčar, ki sta ga mariborska zakonca Jazbec lani posvojila. Všeč jima je, da imajo v kampu lepo poskrbljeno tudi za štirinožne ljubljenčke, za njihovo osebno higieno skrbijo v pasjih tuših in tudi del plaže je rezerviran zanje.


 

Slovenci takoj za Nemci

Po podatkih Hrvaške turistične skupnosti je število slovenskih turistov na Hrvaškem v prvem delu letošnjega leta na enaki ravni kot lani. Glede na to, da ima Slovenija nekaj čez dva milijona prebivalcev, visoke rasti v številu prenočitev in prihodov niti niso pričakovali, zato so z letošnjimi rezultati zadovoljni. »Vse gre po načrtu,« pravijo v Hrvaški turistični skupnosti.

Dodali so, da so Slovenci med njihovimi najbolj zvestimi gosti, ki jih zelo cenijo. V skupnem prometu (podatki za leto 2018) je bila Slovenija na drugem mestu med tujimi gosti, takoj za Nemčijo. »Njihov delež je znašal 11 odstotkov, kar je za razmeroma majhno državo resnično spoštovanja vredna številka,« je povedala Tanja Vidmar Petković iz Hrvaške turistične skupnosti.

Število obiskov iz Slovenije je v visoki sezoni nespremenjeno, narašča pa v predsezoni in zunaj sezone. Slovenci veljajo za ljubitelje aktivnih počitnic. »So športni navdušenci in gurmani,« poudarja Vidmar Petkovićeva. Čeprav Slovenci že zelo dobro poznajo Hrvaško, je prepričana, da ta še veliko skriva, še posebej v notranjosti. Zato pogosto turistično promovirajo tudi Slavonijo, Zagorje, Liko in podobne kraje.



Na Hrvaškem je lani samo prek turistične agencije Relax letovalo 110.000 Slovencev. Večina jih je bivala v hotelih in apartmajih. »Letos beležimo pet- oziroma šestodstotno rast vplačil za počitnice na hrvaški obali«, je pojasnil Jože Režonja, direktor Jadrana v Relaxu. Cene so glede na lani narasle za dva do tri odstotke. Kar 38 odstotkov njihovih gostov biva v Istri in Kvarnerju, veliko zanimanje je tudi za nekatere otoke južne Dalmacije. »Od Savudrije pa do Cavtata trenutno z nami dopustuje 17.800 Slovencev,« je še dodal Režonja.