Doslej smo bili mačehovski do prostora

Nova strategija: v 60-dnevno javno obravnavo Mop pošilja krovni prostorski akt z okoljskim poročilom, ki bosta pomembna za nadaljnjo pozidavo Slovenije do leta 2050.

Objavljeno
15. januar 2020 14.15
Posodobljeno
15. januar 2020 14.16
Naš prostorski razvoj so v zadnjih desetletjih zaznamovali predvsem praznjenje središč in večje poseljevanje podeželja. Foto Jure Eržen/delo
Ljubljana – Od danes je v javni obravnavi državna strategija prostorskega razvoja - dokument, ki bo nadomestil dosedanjega iz leta 2004 in ki bo upoštevajoč demografske, podnebne, energetske, gospodarske in družbene spremembe naslednjih trideset let usmerjal prostorski razvoj v Sloveniji. Z njim bodo morale biti usklajene tudi vsi dokumenti prostorskega načrtovanja na regionalni in lokalni ravni.

Če je vsa Slovenija en prostor, je toliko bolj pomembno, kako ravnamo z njim. Naš prostorski razvoj so v zadnjih desetletjih zaznamovali predvsem praznjenje središč in večje poseljevanje podeželja, nesmotrne razpršene gradnje zunaj strnjenih naselij ter razvrednotenje kulturne krajine. Slovence so iz mest na območja, ki so s cestno infrastrukturo dobro povezana z urbanimi središči, »pognale« visoke cene bivalnih nepremičnin. Od tod tudi visoka mobilnost prebivalstva - z dobrimi petsto osebnimi vozili na tisoč prebivalcev smo deseti v EU-28 –, pa tudi velika okoljska obremenitev ter neusklajen razvoj cestne infrastrukture v primerjavi z zastarelo železniško. Ali na kratko: prostorskorazvojni trendi Slovenije predstavljajo odmik od učinkovitega, racionalnega in kakovostnega prostorskega razvoja Tudi zato je nova strategija nujna.

image
Poslej bo poudarek na krepitvi mest. Foto Voranc Vogel/delo


Krepitev urbanih središč


image
Okoljski minister Simon Zajc pričakuje plodno javno razpravo. Foto Blaž Samec


V njej se bo krepila vloga mest, ki so že zdaj gonilo evropskih gospodarstev. Urbana območja v EU ustvarijo več kot dve tretjini BDP. Slovenska mesta so v primerjavi z evropskimi majhna, a zato nič manj pomembna za uravnotežen prostorski razvoj države. Ljubljana, Maribor in obalna mesta s Koprom imajo vlogo tudi v mednarodnem prostoru. Nekatera, kot Koper in Nova Gorica, se z mesti v sosednjih državah povezujejo v čezmejne urbane aglomeracije. Slovenska mesta so zaposlitvena središča za 94 odstotkov vseh zaposlenih Slovencev in življenjski prostor za 70 odstotkov prebivalcev z višjo ali visoko izobrazbo.
V dosedanjih razpravah in posvetih o prostorskih izzivih je sodelovalo prek osemsto petdeset deležnikov. Okoljski minister Simon Zajc se tudi ob tokratni obravnavi krovnega prostorskega akta ter okoljskega poročila, ki bo trajala do 15. marca, nadeja »številnih dobrih komentarjev in predlogov«.
 

Pričakovati je pestre »energetske« komentarje


image
Marko Funkl, hrastniški župan, se boji, da bo z izpadom srednjesavskih HE iz NEPN padla še kakšna investiicja. Foto Uroš Hočevar


A vsaj v enem primeru – pri energetski infrastrukturi – bodo dobri komentarji najbrž redki. Osnutek Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN) se namreč zaradi slabe okoljske ocene do leta 2030 odpoveduje srednjesavski verigi hidroelektrarn (HE), dokončanju HE Mokrice do leta 2025 in tudi HE na Muri. V Hidroelektrarnah na spodnji Savi dopolnjenih dokumentov NEPN še niso v celoti pregledali, zato jih ne morejo komentirati. Odzval pa se je hrastniški župan Marko Funkl, ki je glede HE sicer »nevtralen«, se pa boji, da država nima ne interesa ne denarja zanje in da bo zaradi izpada HE iz NEPN »padla še kakšna investicija«.

image
S HE Suhadol bi Hrastničani dobili tudi urejeno cesto do Radeč.Foto Jože Suhadolnik


Ena takih je na sto milijonov evrov ocenjena cesta do Zidanega Mostu, brez katere dostop do gradbišča HE Suhadol, prve na srednji Savi, ne bo možen. Druga je cesta Hrastnik-Radeče na desnem bregu Save, ki bi jo morali urediti v sklopu gradnje HE Suhadol. »Nivo vode se dviguje, pri vsakih malo večjih padavinah je cesta poplavljena. Tu živi 170 naših prebivalcev. Država investicije v cesto ne bo mogla kar prenesti na občino,« je še dejal Funkl. Februarja bo na temo HE in infrastrukture, vezane nanjo, gostil vodstvo direkcije za infrastrukturo.