Dosmrtni zapor – izziv za politiko

Čeprav je negotovo, bo Goran Klemenčič menda kljub nekaterim pomislekom pri njem vztrajal.

Objavljeno
10. oktober 2016 21.41
Ženski zapor na Igu 23.decembra 2014
Majda Vukelić
Majda Vukelić

Ljubljana – Čeprav je negotovo, ali bo politika podprla predlog pravosodnega ministra za odpravo dosmrtnega zapora, bo Goran Klemenčič po naših informacijah kljub nekaterim pomislekom pri njem vztrajal.

V soboto se je končala javna obravnava predloga spremenjenega kazenskega zakonika, ki med drugim predvideva, naj najvišja zagrožena kazen pri nas spet postane 30 let zapora. Čeprav od pravosodnega ministrstva nismo dobili uradnega odgovora, ali si je minister po tem, ko je dobil pripombe strokovne javnosti, in po tem, ko je predvsem desni politični pol sporočil, da varnostne razmere ne upravičujejo takšne odločitve, premislil glede odprave dosmrtnega zapora, naše neuradne informacije pravijo, da si ni. Ne samo zato, ker gre za zavezo, ki jo je dal ob začetku mandata, ampak tudi zato, ker je prepričan, da je že 30 let zapora dovolj huda sankcija. Tudi podatki o povprečnem številu obsojencev od leta 1995 do zdaj (graf) ne govorijo v prid temu, da zagrožene kazni – naj spomnimo, da je bila do leta 1989 pri nas uzakonjena celo smrtna kazen, izvršena pa nazadnje v petdesetih letih prejšnjega stoletja – vplivajo na morebitne storilce, ampak gre bolj za njihovo zavedanje, da so kaznivo dejanje storili v državi, ki je sposobna, da se učinkovito spopada z vsemi oblikami kriminalitete.

Stopnjevanje represije

Do leta 2008 je bila pri nas najvišja zagrožena kazen 30 let zapora, takratni pravosodni minister Lovro Šturm se je odločil za dosmrtni zapor, ki pa v osmih letih ni bil nikoli izrečen. Tožilstvo ga je predlagalo najmanj dvakrat. Spomnimo se primera izpred petih let, ko je kitajski državljan na Ižanski cesti v Ljubljani brutalno umoril kitajska zakonca ali ko je pred sedmimi leti v Sežani mati umorila svoja otroka. Ob tem je pomembno, opozarja pravosodno ministrstvo, da kazen dosmrtnega zapora, tako kot smrtna kazen, pomeni zgolj maščevanje družbe storilcu kaznivega dejanja. Povračilnost pa nikakor ni več glavni namen kaznovanja.

Infografika: Delo

Strožje kazni ne vplivajo na kriminaliteto

Argument, da nič ne škodi, če imamo ob tveganih varnostnih razmerah in morebitnih terorističnih napadih v kazenskem zakoniku predviden dosmrtni zapor, pravosodnega ministrstva ne prepriča. Tudi iz kriminoloških raziskav izhaja, da strožje predpisane kazni ne vplivajo na gibanje kriminalitete. Nanj precej bolj vpliva zavedanje potencialnih storilcev, da jih je država s svojim represivnim aparatom sposobna hitro odkriti in kaznovati. Ali kot je pred kratkim dejal Ciril Keršmanc s pravosodnega ministrstva: »Tisti, ki namerava storiti teroristično dejanje, nima takšne miselne predispozicije, da bi šel v kazenske zakonike gledat, v kateri državi se mu splača izvesti napad.«

Sorazmerno kaznovanje

Tudi ob odpravi dosmrtnega zapora bo, tako pravosodno ministrstvo, še vedno zagotovljeno načelo sorazmernosti kaznovanja. Odprava dosmrtnega zapora ne pomeni, da se vračamo na ureditev pred uveljavitvijo, v leto 2008. Za najhujša kazniva dejanja s predpisano kaznijo najmanj 15 let zapora bo mogoče z upoštevanjem sorazmernosti izreči vse kazni med 15 in 30 let zapora – in ne le do 15 let ali alternativno le 30 let, kot je to veljalo po prejšnjem kazenskem zakoniku.

Dileme

Ukinitev dosmrtnega zapora ima strokovne, družbene, vrednostne in politične razsežnosti. Toda na koncu bo politika (državni zbor) tista, ki bo presodila, ali zagrožena 30-letna zaporna kazen daje pravi odgovor na današnje in prihajajoče izzive. V vladajoči koaliciji še ne razkrivajo svojih stališč do Klemenčičevega predloga, SDS pa je že povsem jasno povedala, da je proti ukinitvi dosmrtnega zapora.