Dostopnost javnih podatkov: Slovenija odprta le na pol

Ljubljana – Če je bila Slovenija na lestvici dostopnosti javnih podatkov doslej predstavljena v pozitivni luči, se zdaj zdi, da spi na lovorikah, medtem ko nekatere druge države dvigujejo standarde, opozarja Polona Tepina z Inštituta za zasebnost in dostop do informacij.

Čeprav je lestvico, ki jo pripravljajo v nevladni organizaciji Open Knowledge Foundation in s katero merijo dostopnost do baz javnih podatkov v posameznih državah, je po besedah Tepinove treba jemati z malce rezerve, saj temelji na tako imenovanem crowdsourcingu, ko različni posamezniki organizaciji pošiljajo informacije, pa vendarle kaže na določene trende. To, da je Slovenija z lanskega šestega padla na 26. mesto, po njenem ni nezanemarljivo. »54-odstotna odprtost, kot kaže indeks, je zelo nizek rezultat, kar pomeni, da je Slovenija začela zaostajati za globalnimi trendi v odprtosti podatkov,« ocenjuje Tepinova, ki je sodelovala pri pripravi indeksa. »Kot kaže, bomo morali še veliko narediti pri formatih, v katerih državne institucije ponujajo podatke. Zaklepanje informacij v pdf-obliki, s katerimi državljani ne morejo narediti nič drugega, kot jih gledati na zaslonu, bo treba čimprej odpraviti.«

Izjemna uporabnost

Pri globalnem indeksu (The Global Open Data Index), ki letos vključuje 97 držav, kar je trideset več kot lani, primerjajo podatke, ki jih države samodejno objavljajo, ne pa tudi tistih, ki jih državljani zahtevajo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Tu se, kot poudarja Tepinova, Slovenija sicer »še vedno uvršča med države z najmočnejšim zakonom«. So se pa njene institucije, kot ugotavlja pravnica, pri objavljanju javnih podatkov na spletu »polenile oziroma ne dohajajo držav, ki postavljajo trende pri proaktivni transparentnosti«. Čeprav je opazna volja ponujati javne podatke, je treba še veliko storiti predvsem glede njihove uporabnosti in formatov.

Nedavno objavljeni indeks, kot pravi Tepinova, kaže na dva pozitivna zgleda, kot sta Supervizor in Agencija RS za okolje. Zaradi zadnje je Slovenija lani dosegla prvo mesto po dostopu do okoljskih podatkov, objavljenih na spletu.

Javni podatki, kot poudarja nekdanja sodelavka informacijskega pooblaščenca, imajo »izjemno uporabnost« tako v raziskovalne namene kot drugod. »Govorimo o kulturi odprtih podatkov, ki se zavzema za to, da so javni podatki, ki jih države tako rekoč proizvajajo, čim bolj dostopni javnosti, saj to spodbuja boljše upravljanje države, pa tudi ekonomski in družbeni napredek,« pravi Tepinova. Opozarja pa, da so države začele tekmovati, katera bo zasedla višje mesto na lestvici transparentnosti in odprtosti njihovih baz javnih podatkov: »Seveda pa večinoma tekmujejo le pri odprtosti zelo nedolžnih podatkov, ki jih bodo pokazali v pozitivni luči, ne pa tudi tistih, ki bi razkrivali kakšne nepravilnosti.«