Dovolj podpore za stabilno delovanje

Novi predsednik vlade Janez Janša napoveduje, da je tudi z odgovornim upravljanjem države mogoče premagati izzive, ki so pred Slovenijo.
Fotografija: Po tajnem glasovanju so premieru Janezu Janši najprej čestitali poslanci nove koalicije, ki so k njegovi izvolitvi prispevali 47 glasov. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
Po tajnem glasovanju so premieru Janezu Janši najprej čestitali poslanci nove koalicije, ki so k njegovi izvolitvi prispevali 47 glasov. FOTO: Jure Eržen

Ljubljana – »Danes je bil storjen prvi korak. Pričakujem, da bom lahko v relativno kratkem času pred ta visoki zbor prinesel tudi kandidatno listo za novo vlado,« je napovedal Janez Janša po tem, ko ga je tretjič kot mandatarja podprlo 52 poslancev, 31 jih je glasovalo proti, ena glasovnica ni bila veljavna.

Že danes naj bi koalicija SDS, SMC, NSi in Desus predlagala Igorja Zorčiča za predsednika državnega zbora. Do konca tedna je mogoče pričakovati tudi vložitev kandidatne liste, kar pomeni, da bi se zaslišanja ministrskih kandidatov pred pristojnimi parlamentarnimi odbori – ta čakajo pred tem še spremembe – lahko začela že na začetku tedna.

Večino ministrskih kandidatov so v SDS izbrali, a sestava naj še ne bi bila dokončna. Na čelo kohezijskega resorja se bo predvidoma zavihtel Zvone Černač, ki so ga nekaj časa omenjali kot kandidata za notranjega ministra. A ta bo po tem, ko je položaj kohezijske ministrice zavrnila kandidatka SLS, predvidoma Aleš Hojs. Nad financami naj bi bedel Andrej Šircelj, nad zunanjo politiko Anže Logar, okoljem Andrej Vizjak in kulturo Damjan Damjanovič. Predsednik NSi Matej Tonin bo prevzel resor obrambe, Jernej Vrtovec pa infrastrukture. Kandidat NSi za resor dela in družine še ni znan. V kmetijskem resorju ostaja predsednica Desusa Aleksandra Pivec, v zdravstvenega se bo vrnil Tomaž Gantar.



Razen predsednika stranke Zdravka Počivalška, ki ostaja v gospodarskem resorju, so imena kandidatov za preostale resorje manj znana. Vsa imena naj bi v SMC po pogovorih uskladili šele danes.


GRAFIKA: Delo
GRAFIKA: Delo
Kakšen bo rok trajanja nove koalicije?


Ob 52 poslanskih glasovih podpore novemu mandatarju – koalicija SDS, SMC, NSi in Desus je prispevala 47 poslanskih glasov – ji je mogoče napovedati relativno stabilno delovanje in mogoče je, da bo koalicija »Za Slovenijo« skupaj zdržala do naslednjih rednih volitev poleti 2022.

Da Slovenija zmore več od tega, kar trenutno izkazuje, je ocenil prvak SDS Janez Janša, ki je včeraj nastopil državniško in povezovalno, in ponovil, da vrata za sodelovanje v skupno dobro ostajajo odprta tudi za vse druge. »Mi nikogar ne izključujemo,« je poudaril. Izzivi, ki so pred vlado, so zahtevni, a novi predsednik vlade je prepričan, da jih je z odgovornim upravljanjem države in povezovalno politiko mogoče premagati. Tudi politični analitiki koaliciji SDS, SMC, NSi in Desus napovedujejo mirno plovbo, ob pogoju seveda, da se bo znala držati lastne koalicijske pogodbe, da bo ravnala skladno z ustavno ureditvijo in se izognila ideološkim temam, ki bi ji lahko povzročile težave. Pomembno bo seveda tudi, ali se bo uspešno soočila z ozadji in interesnimi centri moči, ki bi jo želeli rušiti.

FOTO: Delo
FOTO: Delo

 

Kaj koalicija pomeni za SMC in Desus?


Za obe liberalni stranki, SMC in Desus, ki sta po zadnjih volitvah zamenjali vodstvo, je sodelovanje v novi vladi tudi priložnost, da se konsolidirata in spet postavita na noge, ocenjuje Miro Haček s fakultete za družbene vede, saj trenutno na politični sredini poleg (pogojno) NSi nimata druge večje konkurence, hkrati pa lahko posežeta v dokaj velik bazen, ki obsega skoraj tretjino slovenskega volilnega telesa. Celotna koalicija pa ima priložnost, da dokaže, da lahko tudi različno usmerjene stranke dobro sodelujejo in se pri tem tudi medsebojno nadzirajo in omejujejo.

FOTO: Aleš Černivec
FOTO: Aleš Černivec


Če med Janezom Janšo in Zdravkom Počivalškom – ta v koalicijo prinaša vplivno omrežje, ki si ga je spletel v gospodarstvu – ne bo počilo in se bosta dogovorila o razdelitvi vpliva v gospodarstvu, bosta prvaka stranki pripeljala do rednih volitev.

Stranke opozicije, kamor po novem sodijo LMŠ, SD, Levica, SAB in SNS, ki jim tudi včeraj ni uspelo skriti, da se ne marajo preveč in so za razpad vlade Marjana Šarca krivile druga drugo, pa bi vladanje desnosredinski koaliciji lahko še precej olajšale. Bolj ostri v svoji kritiki pa bodo, napoveduje Rok Čakš s portala Domovina.je, civilna družba, akademiki in nevladne organizacije.

FOTO: Roman Šipić
FOTO: Roman Šipić

 

Kaj so prioritetna področja nove vladne ekipe


Novi predsednik vlade pušča odprta vrata za sodelovanje. FOTO: Uroš Hočevar
Novi predsednik vlade pušča odprta vrata za sodelovanje. FOTO: Uroš Hočevar
Ob predložitvi kandidatne liste bo Janez Janša predvidoma razgrnil program, ki bo nastal na osnovi podpisane koalicijske pogodbe. V njem naj bi bili konkretni ukrepi, ki bodo odgovorili na izzive, ki so pred družbo. Več jih je nanizal že v svojem nagovoru in med drugim napovedal, da bo to že tretja ali četrta vlada, ki trdi, da je temeljni problem, ki ga je treba v Sloveniji reševati, v zdravstvenem sistemu. »Če hočete, koalicija stoji in pade na tem, ali bo sposobna reševati te probleme,« je še napovedal.

• Reševanje zdravstva tudi z višanjem prispevnih stopenj. Kot rečeno, za koalicijo naj bi bilo ključno reševanje nakopičenih problemov v zdravstvu, pri čemer Janez Janša navaja, da rešitev vključuje priznanje, da morata biti tako javni kot zasebni sektor konkurenčna. A kljub temu in napovedanemu pretresanju košarice pravic v zdravstvu bo treba zagotoviti dodatna sredstva, kar naj bi storili z višanjem prispevnih stopenj, tako za zdravstvo kot za oskrbo starejših. Za koliko in na kakšen način, še ni jasno.

Pri reševanju kadrovskih težav naj bi ključno vlogo odigrala reforma plačnega sistema, saj, kot je Janez Janša poudaril v svojem nagovoru, če slovenski tako zasebni kot javni sektor – za katerega sicer meni, da zaposluje preveč ljudi – ne bo mogel izplačevati tem ljudem konkurenčnih plač, bodo odhajali.

• Demografski sklad. Dolžni smo ga ustanoviti, je poudaril novi predsednik vlade in napovedal, da se bo vanj preneslo državno premoženje, kolikor ga je še ostalo. Zaradi dividend in plemenitenja premoženja izplačila pokojnin ne bi bila izključno strošek tistega dela generacije, ki je še zaposlena. Problemov, povezanih z demografsko sliko, po njegovem sicer ni mogoče rešiti v enem mandatu. Z njimi se bo ukvarjal tudi vladni urad za demografijo, ki bo imel sedež v Mariboru.

• Decentralizacija. Tudi vse ostale nove institucije bo vlada postavila zunaj Ljubljane, v nadaljevanju pa bi morali po mnenju Janeza Janše tudi že obstoječe razseliti po državi. Nujna je tudi ustanovitev pokrajin, ki pa so potrebne tudi zaradi boljše organiziranosti države pri investiranju evropskih sredstev. Ključno za to, da je decentralizacija strateški projekt, pa naj bi bila gradnja kakovostne infrastrukture v celotni državi – še posebej digitalna.

• Debirokratizacija za pospešitev razvoja. Eden od ciljev koalicije, ki naj ne bi terjal veliko sredstev, a naj bi bistveno pospešil splošni razvoj v državi. A kot pravi, zadev ni mogoče odpraviti čez noč, saj grobi rezi včasih povzročijo tudi težave na drugem koncu. Kot primer je navedel agencijo za okolje, kjer naj bi trenutno stalo več kot 400 projektov in kjer je na deset tisoče delovnih mest: »Če hočete, na desetine milijonov davkov in prispevkov, ki niso pobrani.«

• Davčne spremembe le premišljeno. Davčnih reform, kot kaže, ni pričakovati, saj prvak SDS navaja, da so potrebne trajne rešitve, ki jih vlade ne bodo vedno znova spreminjale, tudi če traja nekaj dlje časa, da pridemo do njih. Je pa napovedal ustvarjanje okolja za gospodarski razcvet.

• Okrepitev vojske. Trenutna sestava po besedah Janeza Janše ni sposobna zagotavljati obrambe države in »če bo šlo tako naprej, čez dve leti niti blefirati ne bomo več mogli. Zato je vsaj začasna odmrznitev vojaške obveznosti nujna.«

Preberite še:

Komentarji: