Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko so pri nas lani postala dostopna sintetična zdravila, ki vsebujejo THC, aktivno sestavino konoplje, je vlada z novo uredbo, ki je začela veljati ta teden, omogočila tudi uporabo zdravil z naravnimi izvlečki iz konoplje. Vendar imajo uporabniki in stroka na to še veliko pripomb.
Vlada Alenke Bratušek je leta 2014 legalizirala kanabinoid THC za medicinske namene oziroma dovolila zdravila na njegovi osnovi, vlada Mira Cerarja pa je zdaj storila še korak naprej in omogočila še zdravila na podlagi ekstraktov konoplje. Z dopolnitvami uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog bo »pravno urejen dostop do vseh zdravil na osnovi konoplje (ekstraktov), ki imajo urejen pravni status v Evropski uniji«, razlagajo na ministrstvu za zdravje.
Z razvrstitvijo ekstraktov konoplje v drugo skupino prepovedanih drog bodo tako poleg sintetičnih dovoljena tudi naravna registrirana zdravila, vendar le tista, ki bodo na voljo v lekarnah. »To pomeni, da morajo vsa zdravila na osnovi konoplje skozi isti postopek registracije pri Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, kot velja tudi za druge snovi oziroma zdravila,« razlagajo na ministrstvu. S spremembo uredbe bo omogočena pridobitev dovoljenja za promet in prodajo nekaterih industrijsko izdelanih zdravil, ki so že na voljo v drugih državah članicah EU in ki vsebujejo konopljina ekstrakta THC (delta-9-tetrahidrokanabinol) in CBD (kanabidiol). Med najbolj znanimi zdravili te vrste je sativex, ki je na voljo tudi v avstrijskih lekarnah.
Prepovedan cvet
Odslej bo torej mogoče uvoziti tudi naravne zdravilne izdelke iz tujine, denimo iz Nizozemske, kjer so že pred leti začeli kovati dobičke iz konoplje. V sklopu tamkajšnjega ministrstva za zdravje so leta 2001 ustanovili poseben urad za konopljo, ki podeljuje licence za gojenje in predelovanje standardiziranih vrst z natančno določenimi vsebnostmi aktivnih snovi ter za uvoz, izvoz, prodajo in predpisovanje na recept. Obenem so vsa ta leta vlagali v znanstvene raziskave na področju uporabe konoplje za lajšanje bolečin in drugih bolezenskih simptomov pri bolnikih z rakom, aidsom, multiplo sklerozo, glavkomom. Tamkajšnje podjetje Bedrocan tako z naravnimi zdravili, ekstrakti, čaji pa tudi cvetovi konoplje zalaga številne druge države.
Pri nas pa rastlina konoplja (cvet) in njeni izvlečki še naprej ostajajo tudi v prvi skupini prepovedanih drog, zato bo gojenje konoplje in samozdravljenje, ki je v Sloveniji postalo dokaj razširjeno, še naprej prepovedano. Prav zaradi tega so uporabniki medicinske konoplje pa tudi nekateri strokovnjaki z uredbo nezadovoljni; tudi zato, ker politika pri odločanju ne upošteva njihovih predlogov.
»V zadnjih letih smo priča eksploziji znanja iz uporabe konoplje v medicinske namene. Silovit razvoj ponuja veliko različnih možnosti zdravstvene obravnave s konopljo. S sodelavci smo pripravili razvojno-raziskovalni projekt povezovanja raziskovanja, politike in prakse na tem področju. Naleteli smo predvsem na gluha ušesa, ignoranco,« pravi dr. Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ne samo to, da naš projekt ni zanimal politike, celo stroka je menila, da ni prioriteten. Prepričan je, da »uredba ne upošteva vseh trenutno najboljših, razumnih in nedvoumnih dokazov za odločanje v korist bolnikov in javnega zdravja«.
Nolimal je zagovornik samozdravljenja s pomočjo samooskrbe in pravice do zavestne informirane privolitve. »Znanstveno utemeljena medicina postavlja bolnika v središče skrbi in poudarja izide, ki so za bolnike pomembni: to so na primer obolevnost, kakovost življenja, tudi cena zdravila. Zdravniki moramo pomagati ljudem na sočuten in učinkovit način, moramo dosledno spoštovati njihove želje, čeprav so včasih v nasprotju s tem, za kar sami menimo, da je za bolnike najbolje,« je prepričan.
Zamujena priložnost
V EU je okoli 20 milijonov rednih »rekreacijskih« uporabnikov konoplje, med njimi je od deset do 20 odstotkov takšnih, ki konopljo in njene izdelke jemljejo v zdravilne in medicinske namene, navaja Nolimal. »Ocena za Slovenijo je v pripravi, zelo groba ocena pa kaže, da si pri nas od 10.000 do 20.000 bolnikov pomaga tudi z vršički konoplje, hašiševo smolo oziroma oljem ter drugimi kanabinoidnimi izdelki. Ta ocena ne upošteva preparatov iz lekarn in dejstva, da veliko 'rekreacijskih' uporabnikov navaja, da jim občasna, zmerna uporaba konoplje pomaga vzdrževati zdravje, zmanjševati stres, bolje spati in izboljševati apetit,« našteva zdravnik.
Vendar, opozarja, je v Sloveniji slabo podprt večdisciplinarni pristop na področju industrijske konoplje v medicinske namene. »Sodelovanje kmetov z drugimi poklici, posebno medicinske, biotehnološke in farmacevtske stroke je izziv, ki lahko pomaga polniti tudi državno blagajno. Lani je 567 kmetovalcev na okoli 500 hektarih posejalo industrijsko konopljo. Podeljevanje licenc kmetom za gojenje medicinske konoplje se mi zdi več kot dobra rešitev. Slovenska konoplja je polna zdravilnega CBD, terpenov, ketonov, estrov, laktonov, maščobnih kislin, alkoholov in steroidov, iz katerih bi lahko skladno z ustrezno regulativo proizvajali kakovostne, varne, učinkovite, domače proizvode in jih tudi izvažali,« predlaga Nolimal.
***
O novi uredbi smo se pogovarjali z Bogdanom Kristoferjem Meškom, ki je leta 2014 pripravil prvi predlog zakona o legalizaciji konoplje. Kako komentirate uredbo o razvrstitvi ekstraktov konoplje med zdravila?
Uredba kaže, da se politika pri nas še vedno popolnoma uklanja farmacevtski industriji in da je javno zdravje državljanov za zdaj ne briga kaj dosti.
Slovenija bo lahko zdaj kupovala zdravila tujih ponudnikov, farmacevtskih družb (denimo nizozemskega podjetja Bedrocan). Ali je ta rešitev primerna za bolnike in državo, tudi z vidika pobiranja davkov?
Seveda ni primerna za bolnike, temveč zgolj za farmacevtsko industrijo. Predvsem zaradi visoke cene takšnih izdelkov v primerjavi z minimalnimi stroški gojenja konoplje in pridobivanja smole iz nje.
Od te rešitve nima ničesar niti država. Primerna je zgolj za nekatere posameznike, katerih dobiček je odvisen od prometa farmacevtskih sredstev. Pri uredbi niso upoštevane niti pobude civilne družbe, bolnikov, kajti civilna družba in še posebno bolniki so enoglasno zahtevali konec prepovedi gojenja konoplje za lastne potrebe.
Ali bi lahko v Sloveniji sami gojili konopljo in ponudili domača naravna zdravila bolnikom?
Brez dvoma.
Koliko bolnikov si po vašem mnenju zdaj pomaga z naravnimi pripravki iz konoplje, ki jih kupijo od zdravilcev?
Težko je reči. Zdravniki so že pred leti priznali, da se že več kot 60 odstotkov rakavih bolnikov samoiniciativno zdravi s konopljinimi preparati. Torej je že teh več tisoč. Ker pa konoplja ne zdravi samo raka, temveč tudi ogromno drugih hudih in manj hudih bolezni, število uporabnikov nikakor ni omejeno na rakave bolnike. Pred kratkim je izšla študija, ki ugotavlja, da je prav vsaka uporaba konoplje zdravilna, ne glede na to, če uporabnik na primer misli, da jo uporablja zgolj »rekreativno«. Tudi beseda rekreativa pomeni nekaj za zdravje koristnega. Vseh uporabnikov konoplje v Sloveniji pa je najmanj 200.000.
Koliko jih po takšna zdravila hodi v Avstrijo, koliko takšno zdravljenje vsak mesec stane, denimo, za bolnika z rakom?
Ne vem, koliko jih hodi v Avstrijo, številk ne poznam, verjetno pa ne prav veliko, saj so zdravila nekajkrat dražja od smole na črnem trgu, poleg tega še nekajkrat manj učinkovita.
Kako bi lahko prišli v Sloveniji do cenejših zdravil, ki bi bila obenem varna in standardizirana?
Najbolj varno je uživanje zelišč in preparatov iz domače lekarne, saj najbolje poznamo rastline in uporabljene postopke. Za ljudi, ki za lastno gojenje oziroma pridobivanje smole nimajo pogojev, pa bi morala država poskrbeti z ustanovitvijo kontrolnih laboratorijev in s predpisi, ki bi omogočali gojenje in prodajo konoplje in njenih preparatov na drobno oziroma v lekarnah. Torej ne samo v lekarnah, ampak tudi za tiste, ki nimajo pogojev, da bi si sami gojili svojo konopljo za lastne potrebe.
Helena Kocmur
