Domski zdravniki za izolacijo okuženih stanovalcev zunaj domov
Potek epidemije v Sloveniji po mnenju dr. Bojane Beović še najbolj spominja na hojo po robu prepada.
Odpri galerijo
Na fotografiji prizor iz Doma starejših občanov Fužine. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Potek epidemije v Sloveniji še najbolj spominja na hojo po robu prepada, je na današnji novinarski konferenci dejala vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19 pri ministrstvu za zdravje prof. dr. Bojana Beović. Epidemija je po njenem tudi preizkus solidarnosti in modrosti: »Zapore države ne smemo dopustiti. Zato pa je ob vsakem povečanju števila primerov treba dosledno upoštevati vse predpisane ukrepe, vključno s čim manj potmi v druge, bolj ogrožene države.«
Do konca avgusta se lahko vnos okužb zlasti s Hrvaške, ko se bodo Slovenci vračali z dopusta, pri nas poveča. Družinam s šolskimi otroki Beovićeva svetuje, naj tik pred začetkom šolskega leta ostanejo v Sloveniji, kljub temu da šolska populacija ni zelo velik rezervoar za okužbe starejših. Ukrepi, ki veljajo za tako imenovane rdeče države, delujejo, je zagotovila.
Informacije o brezplačnih pogrebih za svojce umrlih za covidom-19 je poskušala preveriti tudi sama. Da bi se v bolnišnicah svojci pogajali, naj napišejo, da je bil vzrok smrti covid, je skoraj nemogoče, zagotavlja.
Vlada je prejšnji teden na seji podaljšala ukrep, po katerem sta nošenje mask v zaprtih prostorih in razkuževanje rok obvezni.
Toda če ni pravne podlage za kaznovanje ljudi, ki jih ne nosijo, ali bodo kaznovani dobili denar povrnjen? Kot pravi Špela Horjak, namestnica vladnega govorca, inšpektorji opravijo na dan okrog petsto nadzorov, sicer pa zadeve pravno ne more tolmačiti; to lahko stori ministrstvo za zdravje.
Kako je torej z globo? Beovićeva meni, da v slovenskem kulturnem okolju prevladuje prepričanje, da je tisto, kar je za ljudi obvezno, tudi res dobro. Ljudje so pri nas glede obveznih cepljenj dobro precepljeni. Kjer to ni nujno, denimo pri novih cepljenjih, že kolebajo. Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi pri nošenju mask: »Treba bo resno proučiti, kako predpise napisati, da bi bile maske dejansko obvezne.« Očitno pri nas zaleže šele globa …
Je pa Beovićeva poudarila, da bomo morali »še posebej opozarjati in res striktno vsi nositi maske v jesenskem in zimskem času«, saj bo to čas, ko se bomo večinoma zadrževali v notranjih prostorih.
Relativna odprtost meja na eni strani in delovanja skoraj vseh dejavnosti v državi na drugi omogočata vnos in širjenje virusa. Manjši vnos iz tujine je posledica ukrepov na meji, toda situacija na Hrvaškem ni povsem pod nadzorom, pravi Beovićeva. Njihovo število okužb je na dnevni ravni vsaj tolikšno kot v Sloveniji. V nasprotju z Bosno in Hercegovino to število ne narašča, res pa je, da so se v Sloveniji začeli pojavljati posamezni pozitivni primeri, ki so se vrnili iz Hrvaške. Ne gre za goste nočnih klubov, ampak za »običajne« dopustnike. Nizozemska je že priporočila državljanom, naj se s Hrvaške vrnejo. Če bodo okužbe naraščale, bomo morali ukrepe zaostriti tudi pri nas.
Vodstva podjetij je pozvala, naj s pomočjo specialistov medicine dela ocenijo, kakšno je tveganje zanje in kako organizirati delo, da se okužbe ne bi širile.
Sicer pa je Inštitut Jožef Stefan razvil graf spremljanja tako imenovanega reprodukcijskega števila R, ki pove, koliko ljudi okuži en okuženi, v domovih za starejše. Reprodukcijsko število v njih je dve, torej še precej visoko, ocenjuje Beovićeva: »Skupno število v državi je ena, zunaj domov pa je padlo pod ena. To je tisto, kar si želimo. Če bi vztrajalo pod ena, bi epidemija začela ugašati. Pri 1,1 se bo epidemija še širila, a situacijo bomo še lahko obvladovali.«
Tedensko povprečje R je bilo 1,2, a krajše povprečje je prekoračilo 1,5, kar je bil vzrok za alarm. A tudi v tem trenutku Beovićeva ne more zagotoviti, da smo situacijo rešili.
Zaščitna oprema v domovih za starejše, na kar spet opozarjajo Hrastničani, ni težava, pravi Beovićeva: »Država bo pomagala. Domovi so v določenem segmentu izvajalci zdravstvene dejavnosti, kot taki so dolžni tudi sami skrbeti za opremo. Ob velikem izbruhu pa je potrebna solidarnostna pomoč države.«
Sicer pa Beovićeva še meni, da je okužb v domovih za starejše toliko več zaradi zelo tesnih stikov med ljudmi, ki niso nadzorovani, in zaradi bivanjskih razmer, saj so ponekod – kot v Hrastniku – v sobah tudi po štiri postelje.
Do konca avgusta se lahko vnos okužb zlasti s Hrvaške, ko se bodo Slovenci vračali z dopusta, pri nas poveča. Družinam s šolskimi otroki Beovićeva svetuje, naj tik pred začetkom šolskega leta ostanejo v Sloveniji, kljub temu da šolska populacija ni zelo velik rezervoar za okužbe starejših. Ukrepi, ki veljajo za tako imenovane rdeče države, delujejo, je zagotovila.
Informacije o brezplačnih pogrebih za svojce umrlih za covidom-19 je poskušala preveriti tudi sama. Da bi se v bolnišnicah svojci pogajali, naj napišejo, da je bil vzrok smrti covid, je skoraj nemogoče, zagotavlja.
Bojana Beovič kritična do odločitve Skupnosti socialnih zavovodv
Odločitve Skupnosti socialnih zavodov, da izstopijo iz delovne skupine na ministrstvu za zdravje, če ne bo urejena takojšnja izolacija stanovalcev zunaj domov, dr. Bojana Beović ne odobrava: »Tako kot mi gledamo na bolnike, je v tem primeru treba gledati na stanovalce domov.« Podobno so menili tudi na ministrstvu za zdravje, kjer, tako STA, zaupajo zdravstveni stroki in vztrajajo, da zdravstveno nego dobi vsak, ki jo potrebuje.
Zahtevo Skupnosti socialnih zavodov pa so medtem podprli v sekciji domskih zdravnikov, ki deluje v okviru Združenja zdravnikov družinske medicine. V sekciji menijo, da je treba ob pojavu okužb z novim koronavirusom v domu za starejše obolele stanovalce nemudoma osamiti zunaj doma, saj so zaradi pomanjkanja osebja zaposleni vsakodnevno v stiku z mnogimi stanovalci in sodelavci. Domovi prav tako niso arhitekturno zasnovani na način, ki bi omogočal varno osamitev obolelih.
Odločitve Skupnosti socialnih zavodov, da izstopijo iz delovne skupine na ministrstvu za zdravje, če ne bo urejena takojšnja izolacija stanovalcev zunaj domov, dr. Bojana Beović ne odobrava: »Tako kot mi gledamo na bolnike, je v tem primeru treba gledati na stanovalce domov.« Podobno so menili tudi na ministrstvu za zdravje, kjer, tako STA, zaupajo zdravstveni stroki in vztrajajo, da zdravstveno nego dobi vsak, ki jo potrebuje.
Zahtevo Skupnosti socialnih zavodov pa so medtem podprli v sekciji domskih zdravnikov, ki deluje v okviru Združenja zdravnikov družinske medicine. V sekciji menijo, da je treba ob pojavu okužb z novim koronavirusom v domu za starejše obolele stanovalce nemudoma osamiti zunaj doma, saj so zaradi pomanjkanja osebja zaposleni vsakodnevno v stiku z mnogimi stanovalci in sodelavci. Domovi prav tako niso arhitekturno zasnovani na način, ki bi omogočal varno osamitev obolelih.
Globa za neuporabo mask – da ali ne?
Vlada je prejšnji teden na seji podaljšala ukrep, po katerem sta nošenje mask v zaprtih prostorih in razkuževanje rok obvezni.
Toda če ni pravne podlage za kaznovanje ljudi, ki jih ne nosijo, ali bodo kaznovani dobili denar povrnjen? Kot pravi Špela Horjak, namestnica vladnega govorca, inšpektorji opravijo na dan okrog petsto nadzorov, sicer pa zadeve pravno ne more tolmačiti; to lahko stori ministrstvo za zdravje.
Dr. Bojana Beović je opozorila, da tudi situacija na Hrvaškem ni povsem pod nadzorom. FOTO: Gov.si/posnetek zaslona
Kako je torej z globo? Beovićeva meni, da v slovenskem kulturnem okolju prevladuje prepričanje, da je tisto, kar je za ljudi obvezno, tudi res dobro. Ljudje so pri nas glede obveznih cepljenj dobro precepljeni. Kjer to ni nujno, denimo pri novih cepljenjih, že kolebajo. Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi pri nošenju mask: »Treba bo resno proučiti, kako predpise napisati, da bi bile maske dejansko obvezne.« Očitno pri nas zaleže šele globa …
»Varuh ni nikogar pozival, naj ne nosi maske«
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes podrobneje pojasnil svoje včerajšnje stališče glede ukrepa obvezne uporabe mask v zaprtih javnih prostorih in njenega morebitnega sankcioniranja.
Varuh ne dvomi, da je obvezna uporaba mask, kot jo določa vladni odlok, strokovno utemeljena in nujna za preprečevanje širjenja covida-19. Nikdar tudi niso pozivali, pravi varuh, naj ljudje mask ne nosijo, nasprotno. Uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih je strokovno epidemiološko vprašanje, zato je treba presoji stroke zaupati. Od oblasti pa varuh pričakuje, da bo ukrepe utemeljila na ustreznih pravnih podlagah, ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Spomnimo: včeraj je varuh želel s pravnega vidika opozoriti, da je vladni odlok o uporabi mask primer tako imenovane nepopolne pravne norme, kar pomeni, da za kršitev ni predpisana sankcija oziroma da ni podlage za morebitno ukrepanje inšpekcijskega organa proti kršiteljem. To pojasnjuje z zakonom o nalezljivih boleznih, po katerem v primeru nevarnosti nalezljive bolezni obveznosti ne nosi država, temveč je dolžnost posameznikov, da varujejo svoje zdravje in zdravje drugih.
Nič od navedenega pa po varuhu ne pomeni, da je konkretni vladni odlok neveljaven oziroma da bi želeli kogar koli napeljevati, naj s tem odlokom predpisane obveznosti nošenja mask ne spoštuje.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes podrobneje pojasnil svoje včerajšnje stališče glede ukrepa obvezne uporabe mask v zaprtih javnih prostorih in njenega morebitnega sankcioniranja.
Varuh ne dvomi, da je obvezna uporaba mask, kot jo določa vladni odlok, strokovno utemeljena in nujna za preprečevanje širjenja covida-19. Nikdar tudi niso pozivali, pravi varuh, naj ljudje mask ne nosijo, nasprotno. Uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih je strokovno epidemiološko vprašanje, zato je treba presoji stroke zaupati. Od oblasti pa varuh pričakuje, da bo ukrepe utemeljila na ustreznih pravnih podlagah, ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Spomnimo: včeraj je varuh želel s pravnega vidika opozoriti, da je vladni odlok o uporabi mask primer tako imenovane nepopolne pravne norme, kar pomeni, da za kršitev ni predpisana sankcija oziroma da ni podlage za morebitno ukrepanje inšpekcijskega organa proti kršiteljem. To pojasnjuje z zakonom o nalezljivih boleznih, po katerem v primeru nevarnosti nalezljive bolezni obveznosti ne nosi država, temveč je dolžnost posameznikov, da varujejo svoje zdravje in zdravje drugih.
Nič od navedenega pa po varuhu ne pomeni, da je konkretni vladni odlok neveljaven oziroma da bi želeli kogar koli napeljevati, naj s tem odlokom predpisane obveznosti nošenja mask ne spoštuje.
Je pa Beovićeva poudarila, da bomo morali »še posebej opozarjati in res striktno vsi nositi maske v jesenskem in zimskem času«, saj bo to čas, ko se bomo večinoma zadrževali v notranjih prostorih.
»Situacija na Hrvaškem ni povsem pod nadzorom«
Dopustovanje na Hrvaškem otoku Krk v času koronavirusa. Julij 2020. FOTO: Leon Vidic/Delo
Relativna odprtost meja na eni strani in delovanja skoraj vseh dejavnosti v državi na drugi omogočata vnos in širjenje virusa. Manjši vnos iz tujine je posledica ukrepov na meji, toda situacija na Hrvaškem ni povsem pod nadzorom, pravi Beovićeva. Njihovo število okužb je na dnevni ravni vsaj tolikšno kot v Sloveniji. V nasprotju z Bosno in Hercegovino to število ne narašča, res pa je, da so se v Sloveniji začeli pojavljati posamezni pozitivni primeri, ki so se vrnili iz Hrvaške. Ne gre za goste nočnih klubov, ampak za »običajne« dopustnike. Nizozemska je že priporočila državljanom, naj se s Hrvaške vrnejo. Če bodo okužbe naraščale, bomo morali ukrepe zaostriti tudi pri nas.
Vodstva podjetij je pozvala, naj s pomočjo specialistov medicine dela ocenijo, kakšno je tveganje zanje in kako organizirati delo, da se okužbe ne bi širile.
V domovih za starejše se virus še zelo širi
Sicer pa je Inštitut Jožef Stefan razvil graf spremljanja tako imenovanega reprodukcijskega števila R, ki pove, koliko ljudi okuži en okuženi, v domovih za starejše. Reprodukcijsko število v njih je dve, torej še precej visoko, ocenjuje Beovićeva: »Skupno število v državi je ena, zunaj domov pa je padlo pod ena. To je tisto, kar si želimo. Če bi vztrajalo pod ena, bi epidemija začela ugašati. Pri 1,1 se bo epidemija še širila, a situacijo bomo še lahko obvladovali.«
Tedensko povprečje R je bilo 1,2, a krajše povprečje je prekoračilo 1,5, kar je bil vzrok za alarm. A tudi v tem trenutku Beovićeva ne more zagotoviti, da smo situacijo rešili.
Zaščitna oprema v domovih za starejše, na kar spet opozarjajo Hrastničani, ni težava, pravi Beovićeva: »Država bo pomagala. Domovi so v določenem segmentu izvajalci zdravstvene dejavnosti, kot taki so dolžni tudi sami skrbeti za opremo. Ob velikem izbruhu pa je potrebna solidarnostna pomoč države.«
Sicer pa Beovićeva še meni, da je okužb v domovih za starejše toliko več zaradi zelo tesnih stikov med ljudmi, ki niso nadzorovani, in zaradi bivanjskih razmer, saj so ponekod – kot v Hrastniku – v sobah tudi po štiri postelje.
