Dragutin Mate: »Država naredi, kar 
mestna občina zahteva!«

Ljubljana - Dragutin Mate je v tem mandatu postal mestni svetnik. SDS ima devet svetnikov in je najštevilnejša opozicijska stranka v 45-članskem mestnem svetu, v katerem ima Lista Zorana Jankovića (LZJ) absolutno večino s 25 svetniki. Kako se bo SDS kot največja opozicijska stranka lotila nadzora pretoka javnega denarja, kakšne rešitve nameravajo v stranki ponuditi in kje vidijo možnosti za sodelovanje z LZJ, smo se pogovarjali z Dragutinom Matejem, ki je spregovoril tudi o možnostih predčasnega odhoda Zorana Jankovića z županskega položaja na »drugo stran Ljubljanice« - na Gregorčičevo ulico, kjer ima sedež vlada.

Prva seja nove sestave mestnega sveta je za vami. Kako pričakujete, da bo v mandatu do leta 2014 deloval mestni svet, v katerem ima Lista Zorana Jankovića absolutno večino, vaša stranka pa - reciva temu - minimalno opozicijo?

Kljub večini v mestnem svetu smo na uvodu dela mestnega sveta uveljavili nekatere standarde delovanja tega organa. Tako smo kot opozicija dobili kar nekaj predsednikov komisij in odborov mestnega sveta. Vse opozicijske stranke jih imajo skupaj sedem, naša stranka SDS pa vodi tri komisije in odbore. V vseh komisijah in odborih imamo 26 mest in v vsakem delovnem telesu vsaj enega predstavnika naše stranke. To nam bo omogočilo, da bomo imeli pre gled nad delom vseh komisij in odborov in tako bomo lažje sodelovali pri oblikovanju politike v mestu. Upam, da bodo tudi naši konstruktivni predlogi dobili podporo. Prav tako pričakujemo, da bomo imeli vpliv na izbiro predsednika nadzorne komisije.

Navsezadnje so tudi sveti četrtnih skupnosti »pristali« v rokah Liste Zorana Jankovića.

Na žalost je večina četrtnih svetov v rokah LZJ. Naši stranki je uspelo dobiti dva predsednika četrtnega sveta v Rožniku in Sostrem. Kljub poskusom dogovarjanja celotne opozicije in potencialni možnosti, da bi imele vse opozicijske stranke šest ali sedem predsednikov, to ni uspelo zaradi različnih vzrokov.

Katerim področjem nameravate v svetniški skupini nameniti največ pozornosti; pravzaprav, kako se nameravate lotiti - v svetniški skupini, seveda - svoje opozicijsko-nadzorne naloge na Mestnem trgu 1?

Poskušali bomo izvajati program, ki smo ga v okviru strokovnega sveta sestavili za mandat 2010-2014. Prioriteta bodo rešitve prometnih zagat in teme, ki so bile zaradi svoje neizrazitosti v prejšnjem mandatu prezrte.

Kot nekdanji notranji minister se boste najbrž posvetili tudi skrbi za varnost in varno mesto. Še posebno zaradi dejstva, vsaj tako je slišati, da Ljubljana postaja razmeroma nevarno mesto, v katerem se ni prav varno sprehajati po 22. uri. Se vam zdi, da je naše glavno mesto varno ali nevarno?

V tem smislu je varno, vendar redarji s poslanstvom »obiranja« meščanov zaradi parkiranja in posledično polnjenja izpraznjene mestne blagajne niso dovolj (namesto tega bi bilo treba zagotoviti več parkirnih prostorov!). Skrbeti za varnost pomeni tudi prijazen pristop do meščanov in obiskovalcev mesta.
V kontekstu naravne nesreče na koncu prejšnjega mandata pa moramo omeniti, da je mesto naravno ogroženo. To se je videlo pri poplavah. Župan ni vlagal v urejanje vodotokov, redno čiščenje kanalizacijskih odtokov ..., temveč je namesto tega gradil bleščeče mostove. Več kot nujna bosta dialog s strokovnjaki in iskanje rešitev za poplavno in potresno varnost ter druge nesreče, ki lahko doletijo mesto.
 Politika mesta niso zgolj betonske zgradbe, s katerimi se kiti. Mesto mora biti topel dom Ljubljančanov in varen kraj za vse, ki prihajajo.

Urbanizem je področje, ki je prišlo na slab glas tudi zaradi številnih afer, povezanih s prodajanjem zemljišč in spremembami njihove namembnosti ter sprejetjem ob činskega prostorskega načrta. Je tudi urbanizem, po vašem mnenju, potreben večjega nadzora; vsaj tako kot tokovi javnega denarja?

Urbanizem je postal nekakšno sredstvo za bogatenje nekaterih investitorjev in gradbenih lobijev, na žalost tudi s podporo mestne oblasti. Meščanom se zaradi interesov posameznikov vsiljujejo rešitve, ki jih niti prebivalci niti stroka nočejo, zato bo v to področje treba vložiti ogromno energije, da bodo prevladali strokovni argumenti (ne samo enega strokovnjaka) in interesi prebivalcev, in ne le posameznikov.

Odnos MOL: država je še vedno bolj ali manj nejasen. Imate kakšno pobudo za razjasnitev tega odnosa?

Kako da ne? Saj je jasno: država naredi, kar MOL zahteva. Zapre obvoznico ob odprtju Stožic, spremeni zakon o svetlobnem onesnaževanju, soglaša s prostorskim načrtom brez predhodnega prejema vseh zahtevanih dokumentov, predsednik vlade hodi po Libiji in išče investitorja za trgovski del Stožic, državna NLB kreditira na izgubo obsojen projekt, nato pa vlada nemudoma podpre dokapitalizacijo banke itd. Meni se zdi ta odnos precej jasen. Temelji pa seveda na tem, da na Gregorčičevi 25 sedi Borut Pahor .

Predsednik SDS Janez Janša je namignil, da bi utegnil Zoran Janković zapustiti županski položaj in se preseliti na drugo stran Ljubljanice, na Gregorčičevo, kot prvi mož vlade. Se strinjate z Janšo oziroma kako si predstavljate politično sceno v glavnem mestu čez dve leti?

Janković je volitve leta 2006 dobil kot menedžer, ponujal se je kot »nepolitik« in uspel takrat in delno tudi zdaj. Še danes kot župan poudarja, da ni politik, vendar vsi vemo, da ni tako. Župan glavnega mesta je - če hoče ali ne - politik. Kakšne bodo njegove politične odločitve čez dve leti, ni popolnoma jasno, vendar ostajajo vsa vrata in možnosti odprte. Ko nekdo zaide v politične sfere, zelo težko reče »kandidiranje na državni ravni me ne zanima«. Zato seveda ne morem verjeti, da tudi ta možnost ne bi bila možna in verjetna.