Drevesnico ima občina, šola in javnost pa ideje

Namesto učnih vrtov za dijake in študente ter javnega drevesnega parka občina načrtuje protipoplavne ukrepe

Objavljeno
02. november 2016 19.09
Špela Kuralt, Brane Piano
Špela Kuralt, Brane Piano
Celje – Za opuščeno drevesnico nekdanjega Vrtnarstva Celje v Medlogu se del občanov zavzema, da bi jo uredili v javni drevesni park. Hkrati so željo po delu drevesnice izrazili tudi v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. A mestna občina ima drugačne načrte. Tam predvideva le protipoplavni nasip, zaradi katerega bodo, če bo treba območje poglabljati, posekali vsa drevesa.

Ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Štefanija Kos Zidar je za Delo povedala, da si prizadevajo za širitev območja tako, da bi vsak dijak in študent imel svoj vrtiček. Šola je po vojni imela v upravljanju kar 60 hektarjev nekdanjega Kvaternikovega posestva, vendar ga je kasneje dobil Kmetijski kombinat Žalec. Danes imajo skupaj 5,2 hektarja zunanjih površin, želijo si še dodatne štiri hektarje in bližnjo vilo, tako imenovani Kristinin dvor, kjer bi uredili učno cvetličarno in darilni butik, razstavni prostor oziroma galerijo ter projektno pisarno.

Šola ne bo ostala praznih rok

Območje ni bilo nikoli predmet denacionalizacijskega postopka, kar so potrdili tudi na Upravni enoti Celje. Celjska občina je postala lastnica že leta 1936, ko je od Olge Kvaternik kupila vse nepremičnine. Danes je lastništvo precej bolj razpršeno, a večina zemljišč je občinskih, saj je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS nanjo prenesel 14,5 hektarja površin. Na vprašanje, ali bodo podprli načrte najstarejše vrtnarske šole v državi, so nam iz občinskega sektorja za gospodarjenje z nepremičnim premoženjem in pravne zadeve, ki ga vodi Aleksandra Rezar, odgovorili: »Ne moremo se opredeliti do prizadevanj šole za vilo Kristino in dodatna zemljišča, saj nas o teh šola uradno še ni seznanila.«

A občina se glede zemljišč vendarle pogaja z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, sporočajo z ministrstva: »Na zahtevo občine je bil del območja okoli šole iz pogajanj za menjavo med MOC in ministrstvom izločen, saj je bila večina državnih zemljišč, ki so bila predvidena za oživitev drevesnice, v zadnjem letu s sklada kmetijskih zemljišč prenesena na MOC. Na preostalih zemljiščih, ki so v uporabi šole, in Kristininem dvoru, ki je po podatkih katastra v začasnem upravljanju ministrstva za pravosodje, bo šola postala dokončna upravljavka, ko bo vlada o tem izdala sklep.« Šola tako praznih rok ne bo ostala, a vlada v primeru Kristininega dvora veliko ne bo mogla pomagati, saj je lastnik objekta že od januarja lani podjetje Storof hiša ruskega podjetnika Igorja Sidorova, ki je dvorec tudi obnovil.

Zelene ali pozidane površine?

Medtem je na spletni strani Pravapeticija predstavnica celjske pobude za ohranitev drevesnega parka Irena Ašič objavila peticijo za ohranitev zelenih površin v Medlogu ter za uresničitev ideje o Drevesnem parku Celje. »Gre za idejo, ki drevesni park vzpostavlja kot javno zeleno površino, kot javno dobro v opusteli drevesnici ob Savinji, kjer domujejo čudovita drevesa v sožitju s srnami, sovami, fazani in nenapisanimi zgodbami preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Na takšni zeleni točki mesta lahko prebivalci prispevajo k spontanemu skupnostnemu življenju mesta, ki ne temelji samo na izpolnjevanju osnovnih pogojev za bivanje. Poleg te očitne funkcionalne lastnosti so drevesa zatočišče za ptice in druge člene mestnega ekosistema,« pravi Ašičeva. V prvih desetih dneh je peticijo na spletu podpisalo več kot 530 ljudi, od tega 40 odstotkov iz drugih krajev Slovenije.

Čeprav je bil o peticiji govor na proaktivni kavarni, kjer so bili tudi občinski uradniki, z občine odgovarjajo, da s peticijo niso seznanjeni in da se do nje ne morejo opredeliti. Pravijo, da je območje po veljavnem prostorskem aktu del vrtnarije in obsega tako kmetijska kot stavbna zemljišča, v osnutku prostorskega akta pa je največji del zemljišča namenjen sistemu zelenih površin. Kljub temu se tu napoveduje velika gradnja, pravijo na občini: »Skladno s prostorskimi akti bo občina tudi v prihodnje sledila dosedanjim prostorskim ureditvam tega območja, ki jih bo morala zaradi nezgrajenega suhega zadrževalnika Levec prilagoditi projektom ministrstva za okolje in prostor ter zahtevam direkcije za vode. Če bi bil suhi zadrževalnik zgrajen, nadomestni protipoplavni ukrep v Medlogu ne bi bil potreben, zato si MOC še vedno prizadeva in poziva ministrstvo za okolje, da prouči možnost za gradnjo zadrževalnika Levec.«

Nadomestni ukrep je pravzaprav visok nasip, ki bi presekal območje drevesnice. Če bodo hidrologi ugotovili, da je območje premalo globoko, ga bodo morali poglobiti in posekati vsa drevesa in drugo rastje. Ašičeva poudarja, da bi z nasipom naredili ogromno škodo: »Na območju, ki ima skupaj okoli 26 hektarjev, so razlivne površine od časa Marije Terezije, kar pomeni, da bi se voda tudi v prihodnje lahko tu razlivala. Torej gre samo za vprašanje kapitala.« Neuradno naj bi za območje nekdanje vrtnarije obstajala pobuda za gradnjo približno 15 vil ali varovanih stanovanj.