Drugi tir pomembno bliže posojilu EIB

Aprila bo končno znano: Ali bo EIB dodelila 250 milijonov evrov, od katerih je odvisnih še 109 milijonov evrov evropskih sredstev iz t. i. blending razpisa
Objavljeno
16. februar 2019 14.30
Posodobljeno
16. februar 2019 14.30
Dosežen je bil nov mejnik pri milijardnem projektu. Foto Jure Eržen
Ljubljana – Drugi tir je zdaj bliže posojilu Evropske investicijske banke, je ocenil poznavalec finančnega poslovanja po objavi novice na spletni strani EIB, da je po pregledu ekspertov in usklajevanjih ter pojasnjevanjih s predstavniki nosilcev naložbe uvrstila projekt na svoj seznam projektov za financiranje. Projekt bo banka dokončno ocenila in odločala o njegovi končni potrditvi na upravnem odboru banke predvidoma v začetku aprila.

Bistveno več možnosti je zdaj, da drugi tir dobi 250 milijonov evrov kredita EIB.
 


Odločitev EIB o dodelitvi 250 milijonov evrov kredita, ki pomeni približno četrtino predvidenega zneska za načrtovano gradnjo novega tira med Divačo in Koprom, je ključnega pomena zato, ker mora biti finančna konstrukcija sestavljena do konca maja, če želi Slovenija ohraniti dodeljenih 109 milijonov evropskih sredstev iz tako imenovanega blending razpisa. Investicijski program predvideva, da bo iz proračuna v prihodnjih štirih letih namenjenih (pravzaprav posojenih) 400 milijonov evrov, 122 milijonov evrov iz pribitka k cestninam, 236 milijonov nepovratnih evropskih sredstev in 167 milijonov kreditov komercialnih bank. Skupaj s kreditom EIB torej 1,175 milijarde evrov.

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je pojasnila, da so predstavniki infrastrukturnega in finančnega ministrstva pa tudi predstavniki državne družbe 2TDK zadnje tedne veliko časa namenili pogovorom s predstavniki EIB, ki so očitno obrodili sadove: »Odločitev še ni dokončna, vendar ta uvrstitev na seznam EIB pomeni, da je tudi banka prepoznala kakovost in pomen projekta,« je dejala ministrica Alenka Bratušek.

image
IGD Predvidena finančna konstrukcija za drugi tir. Foto Delo

 

Popravki investicijskega programa so vendarle mogoči


Iz neuradnih virov smo zvedeli, da so tehnični eksperti EIB oporekali, da je investicijski program za vsaj 150 milijonov evrov preobsežen. Glavne pripombe so bile na račun prevelikega (13-odstotnega) deleža rezerv za nepredvidena dela (kar 134 milijonov evrov). Pripombe so imeli tudi na prevelike profile predorskih cevi (ti v sedanjih projektih za deset odstotkov površine profila presegajo evropske standarde). Slovenska stran pa je že ugotovila, da je mogoče investicijski program znižati za vsaj 80 milijonov evrov. Prav tako je pojasnila, zakaj je v znesku tudi skoraj 100 milijonov evrov za širitev servisnih cevi, kar pomeni 60 odstotkov bodoče trase kasnejšega vzporednega tira. Slovenska stran je pojasnila tudi, kakšen je predvideni način poplačevanja najetih posojil, saj prevozniki že plačujejo pribitek k cestnini na avtocesti od Trojan do Kopra. Luka Koper pa bo v kratkem začela odvajati takso za pretovornino, kar pomeni, da se že zbira denar od uporabnikov drugega tira (ki bodo na koncu tudi njegovi večinski plačniki tira, in nikakor to ne bodo davkoplačevalci, kot napačno razlaga del politične in zainteresirane javnosti).

Država mora pripraviti zakon o državnem poroštvu za najem kredita.


Če EIB aprila ne bi odobrila kredita, bi bila Slovenija prisiljena najeti (verjetno dražja) posojila komercialnih bank ali banke​ EBRD. Ta možnost ji ostaja kot zadnji adut v rokavu za sestavo zahtevane finančne konstrukcije. Večji problem pa je skoraj dokončno dejstvo, da Slovenija ne bo deležna v času Cerarjeve vlade obljubljenega poroštva EFSI (t. i. Junckerjevega) sklada. To pomeni, da bo morala v najkrajšem možnem času pripraviti in sprejeti zakon o državnem poroštvu. Takšno državno poroštvo sicer ne bremeni posebej državnega proračuna, pomeni pa, da bi se za znesek najetega kredita povečal slovenski javni dolg, kar pa ne bi pomenilo opaznega bremena, ker se je dolg Slovenije v zadnjem letu znižal za večji odstotek.
 

Nasprotniki proge pripravljajo ofenzivo



Za začetek marca napovedujejo začetek pripravljalnih del na trasi, kar pa očitno ni najbolj všeč nekaterim opozicijskim strankam. Tako je poslanska skupina SDS včeraj na predsednika komisije za nadzor javnih financ (v komisiji ima opozicija večino, predseduje ji Anže Logar) naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri naj bi obravnavali gradnjo proge Divača–Koper z željo po gospodarni izvedbi in racionalni porabi javnih sredstev. Poslanci SDS pričakujejo, da bi ministrstvo za infrastrukturo moralo v 15 dneh posredovati državnemu zboru natančno časovnico in finančno konstrukcijo projekta. V šestih mesecih naj bi strokovnjaki, ki doslej niso sodelovali pri projektiranju drugega tira, predlagali alternativne rešitve gradnje proge (čeprav so prav predstavniki stranke SDS v  vladi leta 2005 sprejeli zdaj zanje sporni prostorski načrt), fiskalni svet pa naj bi podal mnenje o javnofinančni upravičenosti in tveganjih gradnje proge med Divačo in Koprom, ki je že vsaj deset let najbolj obremenjena proga v državi in se po njej prepelje tudi daleč največ tovora.