Drugi zakonodajni antikorona paket potrjen, dodajajo se novi upravičenci do pomoči

Poslanci so potrdili zakonodajni trojček za soočenje s posledicami epidemije koronavirusa. Pomoč se razširja, a opozicija poudarja, da ukrepi še vedno ne zajemajo vseh.
Fotografija: Slovenija, Ljubljana, 02.Marec2011, Andrej Mate, nagrajenec GZS. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Odpri galerijo
Slovenija, Ljubljana, 02.Marec2011, Andrej Mate, nagrajenec GZS. Foto: Igor Zaplatil/Delo

Ljubljana – Po osemurni razpravi so poslanci potrdili drugi zakonodajni sveženj ukrepov za blažitev posledic epidemije, ki v prvem zakonu določa likvidnostno pomoč gospodarstvu in zvišanje povprečnin, v drugem pa razširja nabor upravičencev pomoči, ki jo je določil že prvi paket. Tretji zakon, ki je edini dobil soglasno podporo koalicije in opozicije, se nanaša na ukrepe v sodstvu in upravi, po kateri bodo sodišča in upravni organi strankam lahko vročali odločbe v nenujnih zadevah, a roki do konca epidemije še ne bodo tekli.
 

Katera podjetja bodo upravičena do državnega jamstva?


Država bo skladno s sprejetim zakonodajnim paketom pri posojilih mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem zagotovila jamstvo do višine 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice. To bo veljalo za posojila z ročnostjo do pet let, sklenjena med 12. marcem in 31. decembrom letos, namenjena pa izključno financiranju osnovne dejavnosti podjetja. Jamstvena shema v vrednosti dve milijardi evrov, bo po besedah predsednika vlade kratkoročno zadoščala. Nihče pa po njegovih navedbah ne ve, ali je to tudi vsota, ki slovenskemu gospodarstvu zagotavlja likvidnost tudi srednjeročno.
 

Za koliko se bodo zvišala sredstva za občine?


Povprečnina se zvišuje s 589,11 evra na 623,96 evra. Zvišanje bo veljajo za nazaj, od 1. januarja, razliko pa bodo občine prejele do konca maja. Premier Janez Janša je napovedal, da so to sredstva, ki jih občine potrebujejo za normalno delovanje, stroške zaradi epidemije pa naj bi poskušali nasloviti posebej.

Robert Smrdelj iz občine Pivka,Pivka Slovenija 13.01.2017
[Portret]
Robert Smrdelj iz občine Pivka,Pivka Slovenija 13.01.2017 [Portret]

 

Kdo vse si po novem obeta enkratno solidarnostno pomoč?


K približno milijonu upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka popravki prvega zakonodajnega paketa dodajajo še okoli 190.000 novih upravičencev, ki se jim bodo pravice priznavale za nazaj, torej od 13. marca. Med prejemniki enkratnega dodatka v višini 150 evrov bodo tudi izredni študenti, ki niso zaposleni, invalidi, družinski pomočniki, rejniki in upravičenci do starševskega dodatka. Enkratni solidarnostni dodatek v višini med 130 in 300 evrov, ki ga bodo ob izplačilu aprilske pokojnine prejeli upokojenci, bodo po novem dobili tudi kmetje, starejši od 65 let, in z nizkimi dohodki ter prejemniki poklicnih pokojnin, če te ne presegajo 700 evrov.

Za delodajalce, ki jim država subvencionira plače za čakajoče na delo, in tudi za samozaposlene, ki so upravičeni do temeljnega dohodka, pa po novem meja za koriščenje pomoči ob upadu prihodkov ne bo več dvajset, ampak deset odstotkov. A opozicija je opozarjala, da je vlada prezrla tiste prekarne delavce, ki delajo prek avtorskih in podjemnih pogodb, saj niso deležni enake pomoči kot samozaposleni, in študente, ki niso upravičeni do solidarnostnega dodatka, ker nimajo stalnega bivališča v Sloveniji.

Tea Jarc, sindikat Mladi plus, med novinarsko konferenco v Poligonu, kjer so nevladne organizacije izrazile svoja stališča do politike vlad republike Slovenije, v Ljubljani, 31. julija 2018.
[Jarc Tea,sindikati,Mladi plus,vlade,novinarske konference,nevla
Tea Jarc, sindikat Mladi plus, med novinarsko konferenco v Poligonu, kjer so nevladne organizacije izrazile svoja stališča do politike vlad republike Slovenije, v Ljubljani, 31. julija 2018. [Jarc Tea,sindikati,Mladi plus,vlade,novinarske konference,nevla

 

Kakšne spremembe se obetajo v sodnih in upravnih zadevah?


Od sredine marca sodišča in upravni organi opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. Od 29. marca velja tudi zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19, po katerem roki v sodnih in upravnih zadevah v času epidemije ne tečejo. S sprejetim predpisom bo zato omogočeno, da sodišča in upravni organi strankam vročajo tudi odločbe v nenujnih zadevah, a roki za nenujne zadeve še naprej ne bodo tekli in tako strankam, ki bodo odločbo prejele, do konca epidemije ne bo treba narediti ničesar. Lahko pa se odločijo, da postopek same pospešijo.
 

Kdaj bo drugi zakonodajni paket uveljavljen?


Morda bo že jutri sledila nova izredna seja, na kateri bodo obravnavali predlog vlade o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o vseh treh predlogih zakonov, povezanih z blaženjem posledic epidemije. Če bo državni svet sporočil, da ne bo zahteval vetov na te zakone, in nato državni zbor ta sklep potrdil, bo trojček zakonov poslan v razglasitev takoj. Uveljavljeni bodo dan po objavi v uradnem listu.
 

Kdaj se pričakuje tretji zakonodajni sveženj?


Tretji paket, predvidoma razvojno usmerjen, naj bi začeli pripravljati maja. Med drugim se obeta zmanjševanje birokratskih ovir in morebitno subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Opozicija pričakuje tudi ukrepe za pomoč turizmu in gostinstvu.

Slovenija, Ljubljana, 02.Marec2011, Andrej Mate, nagrajenec GZS. Foto: Igor Zaplatil/Delo
Slovenija, Ljubljana, 02.Marec2011, Andrej Mate, nagrajenec GZS. Foto: Igor Zaplatil/Delo

Preberite še:

Komentarji: