Tiskane izdaje
Ljubljana – V dobi lažnih novic in vse močnejših politično-ekonomskih pritiskov potrebujemo kakovostno javno radiotelevizijo. Tako so na nedavnem referendumu odločili volivci v Švici, ki so z več kot 71 odstotki podpore zavrnili odpravo prispevka za javni servis. Vendar s tem pritiskov nanj niti pri nas ni konec.
Švicarska javna radiotelevizija je dobila jasno zaupnico svojih poslušalcev in gledalcev, komentira dr. Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede. Večinska zavrnitev odprave najpomembnejšega vira financiranja javnega servisa ima poseben pomen. Njihova nacionalna radiotelevizija oddaja v štirih jezikih, v katerih delujejo tudi nekateri drugi javni servisi. »Vendar vsaka družba potrebuje svoj javni medij, kar je pomembno sporočilo celotni Evropi,« razlaga sogovornik.
Medij izjemnega pomena
Odločitev je jasen odgovor tistim, ki želijo privatizirati še zadnji medij v rokah državljanov, dodaja dr. Sandra Bašić Hrvatin s primorske fakultete za humanistične študije. Plačevanje naročnine je obvezen in prevladujoči vir financiranja skoraj vseh evropskih nacionalnih radiotelevizij. »Politika želi imeti medije pod nadzorom. Javni medij, ki je odvisen od državljanov in na katerega ne bo nihče vplival z osebnimi, ekonomskimi in političnimi interesi, je zato izjemnega pomena,« razlaga Bašić Hrvatin.
Dr. Marko Milosavljević. Foto: Leon Vidic/Delo
Javna radiotelevizija ni le informativni program, se strinjata sogovornika. »Ne smemo pozabiti na izobraževalne, otroške in mladinske programe ter na domačo filmsko, glasbeno in dokumentarno produkcijo,« razlaga Milosavljević. To so programi, ki so izjemno pomembni za ohranitev nacionalne identitete, vendar jih komercialne postaje ne ustvarjajo, saj so tržno manj zanimive. »Na vse to politiki, ki menijo, da javne televizije ne potrebujemo, hitro pozabijo. Najpogosteje gledajo, kako so sami predstavljeni v informativnih programih,« še dodaja.
Pozivi k ukinitvi
Javni zavod je po mnenju več kot polovice populacije pomemben za slovensko družbo, kažejo rezultati lanske februarske ankete Dela. Kljub temu je večino anketirancev plačevanje 12,75 evra na mesec zmotilo. Več kot 60 odstotkov vprašanih mu je nasprotovalo, podpiralo pa ga je dobrih 20 odstotkov vprašanih. Višina te zakonsko določene dajatve evropskih javnih servisov je v Sloveniji nekoliko nad sredino evropskega povprečja in predstavlja večino vseh prihodkov Radiotelevizije Slovenija, razlagajo v službi za odnose z javnostjo.
Medtem ko je bilo z vsebino RTV Slovenija nezadovoljnih 36 odstotkov vprašanih, je bilo z njo zadovoljnih 35 odstotkov sodelujočih, dobra četrtina pa je bila neodločena. Podporo plačilu naročnine so večinoma izrekali tisti, ki so z njeno vsebino zadovoljni. Da javnega zavoda ne potrebujemo, so odgovarjali predvsem podporniki stranke SDS in anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo. Ravno ta stranka je v preteklosti k ukinitvi pozivala največkrat.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Usoda javnega servisa
Zaradi globalnih akterjev, kot sta Google in Facebook, je prihodnost javnih servisov precej manj ogrožena od komercialnih. Ti so odvisni le od oglaševanja, razlaga Milosavljević. Kljub temu je ključno, da njeno delovanje finančno še naprej podpirajo državljani in da javni servis nastopa kot akter kakovosti in zanesljivosti. Da bi uporabniki razumeli, zakaj je javni servis pomemben, pa mora RTV Slovenija narediti veliko več, sta jasna sogovornika.
O njenih napakah razpravljamo vse od časa demokratizacije, pravi Milosavljević. Največkrat so te vidne v informativnem programu televizije, vendar je tudi razvedrilni program po njegovem velikokrat populističen. Edino zagotovilo njegovega obstanka je zato kakovost. »Najpomembnejši upor proti ukinitvi RTV je, da dobro dela. Veliko bolj mora vlagati v ustvarjalce programov in si prizadevati, da je najboljši pri svojem delu,« svetuje Bašić Hrvatin. Aktivnejšo vlogo morajo prevzeti tudi državljani, ki se morajo boriti za več javnega servisa in za njegovo finančno neodvisnost. Sedanja ureditev pušča mnogo prostora, da je servis talec vsakokratne oblasti, od katere je finančno odvisen.
Javna radiotelevizija ni le informativni program. Foto: Leon Vidic/Delo
RTV bi moral pokazati državljanom, da za denar, ki ga plačujejo, ustvarijo ure in ure kakovostnega programa. Težava pa je, da so na neki način popolnoma izgubili mlajšo generacijo, še razlaga medijska strokovnjakinja, ki hkrati svari, da vsega ne smemo podrediti diktatu trga. Pojasnjuje še, da je RTV, glede na raziskavo Valicona iz leta 2016, med medijskimi potrošniki še vedno simbol kakovosti, saj je v anketi večina za najbolj verodostojni medij izbrala prav njega, tudi če so se izrekli, da ga sami ne spremljajo. V kulturi, kjer je vse hipno, kjer je daljinski upravljavec največji sovražnik TV-programa, so nekateri gledalci in poslušalci javnega servisa v resnici še vedno zelo lojalni. Jasno je torej, da je kakovost ključno orodje in orožje, ki ga ima, da se bori za svoj poseben status.
